Zakaj je Anamarija Lampič zamenjala šport

Sponzorji so začeli bežati tudi od najuspešnejše države v smučarskem teku vseh časov, Norveške. Vsaj tako ugotavljajo na norveški smučarski zvezi, ki se zaenkrat še izdatno financira iz državnih podjetij. Toda koliko časa še?
Na Norveškem je bila SpareBank več kot deset let glavni sponzor reprezentance v smučarskem teku, zdaj pa ne želi podaljšati pogodbe. Enako se je odločila tudi veriga trgovin Spar.
Norveški novinar, ki je zadolžen za smučarski tek, Birger Løfaldli, je mnenja, da položaj smučarskega teka postaja negotov in da se zanimanje zanj zmanjšuje: "Ta trend opažamo že dolgo. Šport je v zatonu in je postal manj privlačen produkt. Naslednje domače svetovno prvenstvo bo sicer ubranilo trdnjavo, toda to je kot drevo, ki ga skriva gozd."
Po mnenju Løfaldlija sta predvsem dva razloga, zakaj je smučarski tek postal manj privlačen za sponzorje: "Upokojitev Pettra Northuga in Marit Bjørgen ter pojav zvezd v drugih športih, kot so nogometaš Erling Braut Haaland, atlet Karsten Warholm in biatlonec Johannes Thingnes Bø."
Omenjenim športnikom iz drugih športov je skupna velika sposobnost 'prodajanja' v medijih, objavljanje na družbenih omrežjih za lastne sponzorje in sponzorje svojih reprezentanc. "Športniki se morajo zavedati, da so del zabavne industrije in ne posnemajo tistega, kar deluje v drugih športih. Zato zaostajajo, z izjemo Johannesa Klæba," je dejal vodja sponzorstva pri norveški banki.
Tu bo morala svojo odgovornost za zmanjševanje priljubljenosti športa sprejeti tudi Mednarodna smučarska zveza Fis, ki preprosto ni sposobna promovirati svojega produkta. Spletna stran Fis je glede smučarskega teka katastrofalna, pomanjkanje informacij pa je prav neverjetno. Tudi odzivi po tekmah svetovnega pokala v slogu 'Srečen sem, imam dobre smuči, bil sem v dobri formi', so 'stari' 30 let.
"Seveda se ukvarjamo z zabavo in morali bi biti bolj podjetni na družbenih omrežjih, a najbolj pomembno je, da smo kar smo. Ko bomo na smučeh, bomo naredili dobro predstavo. Res pa je, da moramo verjetno narediti več stvari," je dejala norveška tekačica Anne Kjersti Kalvå, kateri je seveda zmanjkalo argumentov.
Obeta se torej bridek konec športa, ki je v sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih letih dvajsetega stoletja animiral ogromne množice ljudi. Do tam nekje okoli 2010, ko so stvari začele iti narobe.
Zanimivo je tudi to, da je širša javnost pri tem obupala tudi nad tekaškim sprintom, ki naj bi uničil tisto, kar je predstavljalo zgodovino in moč tega športa ter ga razdelil na dva dela. Edino, kar je smučarski tek še držalo na visokih obratih, je bil neverjeten dvoboj med Johannesom Høsflotom Klæbom in Rusom Aleksandrom Bolšunovom.
In še … tudi Nemčija, ki je imela vsako leto tekmo svetovnega pokala, je obupala. Prvič po več kot 40 letih svetovni pokal ne bo obiskal nemškega tržišča.
Ter še nekaj … Kdo bo gledal tekme svetovnega pokala (posebej moške) po televiziji, saj je vnaprej jasno, da bodo prvih pet ali šest zasedli norveški tekači (pri ženskah je malce drugače). Denar je zaenkrat samo še na severu Evrope, zaradi prevlade severnjakov ga je manj v srednji Evropi oziroma alpskih državah, kar je posledično pripeljalo do tega, da ga zaradi zmanjšanega zanimanja ne bo več niti na Norveškem, Švedskem in Finskem. Drugače je z biatlonom, ki ima močno zaledje v Nemčiji in alpskih državah ter s tem seveda več denarja. Zato tudi ne preseneča dejstvo, da je Anamarija Lampič zamenjala šport.