Vodja tekmovanja Aljoša Dolhar je danes že lahko potrdil, da je letalnica bratov Gorišek nared za finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. "Z naše strani je letalnica optimalno pripravljena, tudi za dolge polete, seveda pa se mora za rekord 'poklopiti' več dejavnikov. Vreme nam gre na roko, fantje so v formi in verjamem, da bomo uživali."
Dolhar, ki je bil prej dolga leta desna roka Jelka Grosa, je prvič samostojno vodil planiško tekmovanje na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih 2020. Izkušenj ima na pretek, letošnja priprava planiške lepotice je potekala po načrtih.
"Letos nismo potrebovali snega iz našega skladišča pod letalnico, saj smo lahko celotno zimo delali umeten sneg. Vsakič, ko so bile temperature ustrezne, smo zagnali stroje. V skladišču smo imeli le rezervo, za vsak primer, če se ne bi dalo delati umetnega," je uvodoma o pripravah povedal Dolhar.
"To zimo nam je uspelo celo letalnico zasnežiti z umetnim snegom, zato drugih potreb nismo imeli. Nalet oziroma naletno smučino pa smo izdelali iz umetnega ledu. Zadnjih nekaj let ima Nordijski center napravo za izdelovanje ledu in mi jo s pridom izkoriščamo, ker je kakovost za nas veliko bolj primerna od klasičnega umetnega snega," je za STA pojasnil vodja tekmovanja.
Kot je dodal, priprave na finale sezone praktično potekajo celotno zimo. "Zasneževanje poteka celotno zimo, saj izkoriščamo primerne temperature za izdelavo snega. Letalnico skušamo oblikovati sproti, da ta narejen sneg s kupov enakomerno prerazporedimo po letalnici. Priprave tečejo od decembra pa do marca, s tem, da so zadnjih 14 dni veliko bolj intenzivne in tudi z veliko večjo ekipo."
Letos je šlo planiškim delavcem na roko tudi vreme, saj v zadnjih tednih pred tekmo ni bilo kakšnih večjih snežnih padavin. "Nam to optimalno odgovarja, tudi temperature so bile letos za marec zelo nizke, kar nam je tudi šlo na roko, tako da nam sonce ni pobralo preveč snega. Naredili smo ga 13.000 kubičnih metrov na letalnici, za izvedbo tekmovanja ga potrebujemo 8000. In glede na izkušnje, smo tudi letos čakali praktično do zadnjega trenutka, preden smo to razliko, okvirno 5000 kubikov odstranili z letalnice."
Temperature v dolini so se povzpele šele zadnji teden. "S temperaturami se mi ves čas ukvarjamo in izvajamo dejavnosti, s katerimi skušamo to kompenzirati in se izogniti težavam. Zdaj na letalnici puščamo določeno rezervo snega, ker predvidevamo, da se ga bo do četrtkovih kvalifikacij še nekaj stopilo. Nalet pa je tako pomembna stvar, da ga senčimo na več načinov, da nam te visoke temperature ne povzročijo kakšnih težav."
Sicer je Dolhar povedal še, da so priprave na letošnji finale potekale brez večjih težav. "Generalno gledano, ni bilo nič posebnega. Vendar je Planica tako velika stvar in tako posebna sama po sebi, da te vsakič znova kakšna zadeva preseneti. Ampak imamo dovolj izkušenj, da vse takoj uredimo."
Letalnica je pripravljena, v Planici pa si želijo nazaj tudi najdaljši polet na svetu. Temu so bili zelo blizu v letih 2018, ko je Avstrijec Gregor Schlierenzauer poletel do 253,5 metra, kar je izenačen svetovni rekord, a pri pristanku podrsal, ter 2019, ko je Japonec Ryoyu Kobayashi poletel do 252 metrov. Doslej je v planiški dolini, katere prednost je, da se v zgodnji pomladi ustvari ravno pravšnji vzgornjik za lebdenje, "padlo" 28 svetovnih rekordov.
Za letos je vremenska napoved ugodna, slovenski letalci na čelu s Timijem Zajcem, brati Prevc, Žigo Jelarjem, Anžetom Laniškom. Lovrom Kosom in drugimi so ob koncu sezone v vrhunski formi.
"Zdajle sedim v izteku letalnice in razmere so idealne. Sonce sije, vzgonski veter je konstanten, tako da so danes res krasni pogoji, za kakšen ekstremno dolg skok. Mi si vsi želimo, da bo tako tudi do konca tedna. Takšna je tudi napoved, in če bodo res stabilni pogoji ter se bodo 'poklopili' še ostali dejavniki, se tudi na to temo lahko kaj zgodi," je o morebitni novi rekordni znamki - zdajšnji rekord 253, 5 metra je leta 2017 v Vikersundu dosegel Avstrijec Stefan Kraft - dejal Dolhar in poudaril, da je varnost skakalcev vedno na prvem mestu.
"Zavedati se je treba, da gre za svetovni rekord in tu ni nekih rezerv. Govorimo o metru, mogoče dveh ob res optimalnih pogojih," je pojasnil vodja tekmovanja: "Vendar od varnosti ne odstopamo, tudi lanska izkušnja (grd padec Norvežana Daniela Andreja Tandeja, za katerega je bil sicer kriv sam; op. STA) nam je pokazala, da se s tem ni za igrati. To je le dodatna potrditev, da so poleti res ekstremna disciplina, pri čemer je varnost še toliko bolj pomembna."
Zadnji svetovni rekord v Planici je leta 2005 dosegel Norvežan Bjoern Einar Romoeren, ki je poletel do 239 metrov. Rekordna znamka je zdržala do leta 2011, ko je njegov rojak Johan Remen Evensen v domačem Vikersundu pristal pri 243 metrih. Od takrat naprej norveška letalnica drži rekordne daljave.
"Mi si zelo želimo rekord pripeljati nazaj v Planico. Se pa zavedamo, da je to zelo težko doseči in da to ni odvisno le od nas. Mi naredimo vse, kar je v naši moči, in zdaj, ko vidim letalnico pred seboj, si že upam trditi, da smo letos tudi storili vse, da smo pripravili letalnico tudi za možno rekordno daljavo. Vsi si to želimo, vem, da tudi ljudje to pričakujejo, ampak mimo varnosti ne bomo šli."
