Razvil se je v 16. stoletju kot družabna športna igra na zaledenelih jezerih. Organizirano je začel delovati v 19. stoletju z ustanovitvijo Royal Caledonian Curling Cluba na Škotskem. Curling se je hitro razširil po svetu in, predvsem po zaslugi Kanadčanov, iz družabne igre kmalu prerasel v resen šport. Na olimpijskih igrah se je prvič pojavil že leta 1932, a le kot demonstracijska disciplina. Prav tako je tudi na rednem sporedu paraolimpijskih iger kot curling na invalidskih vozičkih.
Poimenovanje športa izhaja iz angleške besede 'curl', ki pomeni zavoj oziroma koder. Kamni na ledu namreč ne potujejo naravnost, pač pa v loku zavijajo. Ravno zaradi tega pri igranju curlinga uporabljajo metle. S pometanjem se ustvarja trenje, ki vpliva na pot kamna.
Kako poteka igra?
Curling je ekipni šport, ekipo pa sestavljajo štirje igralci. Pri tekmi curlinga sodelujeta dve nasprotni ekipi, ki štejeta vsaka po štiri člane. Ekipi izmenično podajata kamne, pri čemer vsak igralec poda skupno dva kamna. Za igro torej potrebujemo 16 kamnov v dveh različnih barvah.
Vsaka ekipa ima vodjo, ki je med igro v tako imenovani hiši (tarči na ledu), v katero igralci ciljajo, ko podajajo kamne. Zadolžen je za vso taktiko ter odloča, katere mete naj soigralci izvedejo. Najpogosteje vodja meče zadnja dva kamna. Preostala dva igralca, ki v trenutku ne podajata kamnov in nista zadolžena za taktiko, pometata pred kamnom. Ocenjujeta njegovo hitrost ter jo s pometanjem nadzorujeta. Vsak kamen je torej skupno delo vseh članov ekipe, zato je curling ekipni šport in usklajeno delovanje vseh štirih igralcev je izjemnega pomena.
Posebnost športa: curling spirit
Kar curling ločuje od drugih športov, pa je njegov poseben duh. Izraz duh curlinga ali po angleško »curling spirit« opisuje odnos in spoštovanje, ki ga igralci curlinga izražajo do soigralcev, nasprotnikov in športa samega. Ta pojem najbolje opiše trditev, da igralec curlinga raje izgubi, kot da bi zmagal na nepošten način. Športni duh curlinga predstavljajo pravila, ki niso zapisana, vendar jih spoštujejo vsi igralci, tako profesionalni kot amaterski. Cilj curlinga je prikazati svoje sposobnosti in znanje, sodelovati ter igrati odlično igro, in ne zmagati za vsako ceno. Duh curlinga je najvišja oblika fair playa v športu. Curling spirit se kaže v športnem navijanju, v čestitanju nasprotnikom za dobro potezo, v športnem vedenju in ne nazadnje tudi v nenapisanem pravilu, da zmagovalec plača pijačo poražencu.
Curling poznamo tudi v Sloveniji
Curling zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 2010, še istega leta pa je bila kot 46. članica sprejeta v svetovno curling zvezo. Navdih za začetek curlinga v Sloveniji so predstavljale zimske olimpijske igre v Vancouvru, kjer sta se istočasno, neodvisno druga od druge, začeli razvijati ideji o začetku curlinga v Sloveniji – v Ljubljani in na Jesenicah. Združitev dveh ljubljanskih in enega jeseniškega kluba je vodila v ustanovitev Curling zveze Slovenije, ki ima danes pod okriljem kar šest curling klubov iz štirih slovenskih mest.
Uspešni tudi na tekmovalni ravni
Slovenija se vsako leto udeležuje evropskih in svetovnih prvenstev ter kvalifikacijskih turnirjev v vseh kategorijah – mladinskih, članskih, mešanih in seniorskih. Prvo mednarodno kolajno je slovenska moška reprezentanca osvojila že leta 2012 na evropskem prvenstvu skupine C v Erzurumu, ko je osvojila tretje mesto. V enajstih letih ukvarjanja s curlingom se Slovenija lahko pohvali s kar nekaj izjemnimi dosežki. Med drugim z zlato kolajno slovenske moške reprezentance na evropskem prvenstvu skupine C leta 2015, s čimer je napredovala v skupino B ter tam osvojila izjemno peto mesto. Eden največjih dosežkov je bilo tudi deveto mesto na svetovnem prvenstvu mešanih ekip v Kelowni leta 2018.
Slovenijo v curlingu gotovo čaka svetla prihodnost, saj odlične rezultate dosegajo tudi mladinske reprezentance, ta je med drugim nastopila na mladinskih olimpijskih igrah leta 2020 v Lozani.
