Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
am
am
19.01.2016 13:16:44
Deli članek:

Jurij Tepeš in pojasnila po prespani noči: Očitki niso prišli iz ekipe

Nikola Miljković

V nedeljo se je na Kulmu novinarjem izognil, svoja čustva izlil na spletu, včeraj pa je Jurij Tepeš vendarle brez zadržkov in brez dlake na jeziku stopil pred predstavnike sedme sile.

Kako gledate na to, kar se je dogajalo na nedeljski ekipni tekmi?
Pod točko ena sem razočaran zato, ker mi je šlo na ekipnih tekmah po navadi dobro, pa naj kdorkoli reče, karkoli hoče. Tudi tokrat sem si želel, da bi mi šlo, ekipna tekma mi je predstavljala še večji izziv, navsezadnje sem imel na njej realno možnost za odličje. Pričakoval sem, da bomo naredili osem dobrih skokov in da bomo v igri za vrh, tako pa sem naredil dva slaba, pri čemer ne mislim iskati izgovorov. Brez izgovorov mi ne preostane nič drugega, kot da se v preostanku sezone poskušam oddolžiti, če bo to le mogoče.

Vaš odziv na nedeljske dogodke je zelo odmeval; kako to, da ste se po tekmi odločili izogniti komunikaciji z mediji in ste svoja čustva izrazili na facebooku?
Bil sem preveč potrt, da bi lahko tako stopil pred novinarje, to mi nikar ne zamerite. Moral sem razmisliti, pot domov je bila za to kot nalašč, vmes so privrela še nekatera čustva in odločil sem se, da bom vse skupaj zapisal. Še isti večer sem moral dati iz sebe, to sem storil in nikakor mi ni žal. Zaradi tega se počutim bolje, zapis je prišel neposredno iz srca, napisal sem to, kar resnično čutim in mislim. Tudi če se kdo ne strinja, ni problema.

Iz zapisa je mogoče sklepati, da je Planica v vas še vedno zelo živa? Sami ste jo privlekli na plan, kot bi vas še vedno preganjala?
Mene ne preganja, me pa preganjajo ljudje, ki se ves čas vračajo k njej. Vedno znova slišim ljudi govoriti o tem, preberem kakšne komentarje na to temo in se moram na tak ali drugačen način s tem spoprijemati. Zdi se mi, da s to Planico vsi skupaj še nekaj let ne bomo opravili. Si pa zelo želim, da bi.

Arsen Perić

Je na to temo v nedeljo prišel kakšen očitek znotraj ekipe?
Nikakor! To možnost najodločneje zanikam. Vsi, ki smo v ekipi, smo zadevo Planica zaključili takrat, tokrat o njej ni nihče govoril niti približno. Moji sotekmovalci in trenerji niso naredili ničesar, kar bi me spravilo v neprijeten položaj, to je edina resnica. Vsi mi dajejo podporo, lahko se jim le najlepše zahvalim, drug drugega bodrimo in zagotavljam, da nimamo niti najmanjših težav. Tudi tokrat so me potolažili, mi dejali, da se napake dogajajo, in to je vse.

Verjetno pa je čutiti neenotnost navijačev, kar zadeva Planico in kar zadeva povezave z nedeljsko tekmo?
Načeloma nimam nič proti, če nekdo navija za Petra in zame ne, čeprav oba zastopava isto državo. Tudi nogometni klubi prihajajo iz iste države, pa navija vsak za svojega. V tem pogledu nisem nikoli pričakoval enotnosti, seveda pa sem, kot sem že poudaril, videl in slišal odzive, ki so me prizadeli. Tudi če sem se jim hotel izogniti, so prišli do mene in odigrali pomembno vlogo pri tem, da sem se moral oglasiti ter povedati, kaj čutim.

Pisali ste tudi o svojem obnašanju, ki ni primerno in ga obžalujete. Kaj točno ste mislili?
Predvsem stvari, ki jih ob slabih nastopih počnem pred kamero. Razne geste, mahanja, zagotovo ste jih opazili. Sem pač razočaran, čustva takrat pridejo na dan in jih težko nadziram. Bi pa jih moral, o tem ni dvoma. Oče mi je v nedeljo zvečer, ko sem ravno pisal objavo na facebooku, celo dejal, da sem bil tokrat zelo blizu suspenza, zaradi česar sem se dodatno zamislil. Upam, da nisem bil do koga tako zelo žaljiv, in za vse se še enkrat opravičujem. Četudi sem bolj zagovornik kazanja tistega, kar si misliš, namesto nasmejanega mahanja v kamero. Sploh če vse skupaj ni namenjeno žiriji in je zgolj razočaranje ob slabem nastopu.

Grega Wernig

Vam je oče v taki vlogi kdaj odveč?
Vsekakor bi si predvsem v takih trenutkih želel, da očeta ne bi bilo zraven v tem športu in da nekaterih stvari ne bi vedel. Težko je, če niti doma ne morem pobegniti od skakalnega dogajanja, kadar si to želim. Hvaležen sem za njegove nasvete, a včasih bi rad, da jih ne bi bilo in da bi imel predvsem mir. Sploh kadar vse skupaj deluje kot pridiga, ki mi zagotovo ne naredi nič dobrega in brez katere je drugim tekmovalcem lažje. Vem, da hoče pomagati, navsezadnje je oče, toda pogosto mi zaradi tega ni lahko.

Tudi na tekmi? Imate občutek, da imate zaradi njega celo slabše pogoje?
To niti ne, na tekmi me ne moti, bolj me ta povezava moti doma. Tudi zato, ker dobim kup informacij, ki mi jih ne bi bilo treba vedeti, so brez zveze in bi bilo bolje brez njih.