Dileme in primerjave tehnik najboljših smučark burijo duhove tako med navijači kot strokovnjaki. Katere vzporednice lahko potegnemo ob tehnikah Lindsey Vonn in Tine Maze v hitrih disciplinah?
Če se osredotočimo na vsem vidne razlike, je analiza teh dokaj preprosta. Nianse pustimo ob strani, saj jih lahko opazimo samo v počasnih posnetkih in so razlogi zanje predvsem v taktikah na različnih terenih.
Ob predpostavki, da sta obe v vrhunski formi, je razlika med njunima tehnikama velika. Že v postavitvi skeleta na mestu je razlika. Lindsey ima čevlje in s tem goleni precej bolj pokonci kot Tina, ki jih ima v predklonu za najmanj pet stopinj bolj zaprte.
Govorim torej o kotu gležnja med stopalom in golenjo. Izhodiščni položaj postavitve smuči na sneg je pri Tini nekoliko bolj razklenjen kot pri Lindsey. Ramenski obroč Lindsey v zavojih postavi bolj paralelno s smučmi, medtem ko Tina ramenski obroč obrača preveč pravokotno v smer gibanja.
Položaj predklona čevljev ni nujno zaradi konstrukcije čevljev, pač pa je bolj verjetno, da ima Tina pod varnostnimi vezmi na petah podloge, ki spremenijo predklon goleni. Ob idealni telesni pripravi je bolje, če je čevelj in s tem golen nekoliko predklonjena – nekaj pod 70°.
Predklon čevlja ima pomemben, če ne celo poglavitni vpliv na aerodinamično držo in na smučarski odklon. Predklon goleni pod 70 stopinjami je varnejši, ker so reakcije za spreminjanje višine težišča lažje, hitrejše in bolj učinkovite.
Manjši predklon goleni, nad 70°, pa ima prednosti v lažji aerodinamični drži, medtem ko so reakcije na napake počasnejše in manj učinkovite. Zato je taka postavitev na sneg tvegana in ob napakah prej pride do usodnih padcev. Kot med golenmi in stopali Tini omogoča, da brez škode lahko starta v vseh disciplinah in je tudi poglavitni razlog za to.
Najpomembnejša razlika med Tino in Lindsey, ki vpliva na vse ostalo, so torej koti nog. Aerodinamično držo veliko lažje uveljavi Lindsey, ker samo spusti trup bliže stegnom in je telo v aerodinamičnem položaju. Če se s prsmi dotakne stegen, je to sicer lahko usodno zaradi amortizacije neravnin na progi, saj v tem primeru pride do tako imenovanega galopiranja.
Tina aerodinamično držo, kot rečeno, uveljavi težje in ji povzroča tudi več napora. Skrajni spodnji položaj trupa smukaške preže ima sicer Tina nižje kot Lindsey, a je za to treba veliko večjo telesno moč, ki jo Tina ima, in to je drugi razlog, da lahko starta v vseh disciplinah.
Bolj odprt kot goleni v zavojih Lindsey omogoča lažjo in boljšo izvedbo smučarskega odklona. Tina se posledic slovenske šole smučanja najbrž ne bo nikoli otresla (prelom v bokih in nagib v zavoj). Razlika v odklonu med njima je očitna.
Namišljena ravnotežna os, ki vodi od brade smučarke do notranjega robnika spodnje smučke, je zato pri postavitvi skeleta ob kolu pri Lindsey bolj pokončna za nekaj stopinj, hkrati pa je spodnja smučka pod manjšim kotom postavljena na sneg. S tem je pritisk na robnik zaradi gravitacije večji, centrifugalna sila je usmerjena bolj v podlago, krivulje zavojev so lahko zaradi istega razloga krajše in smuči prej pridejo v drsalni položaj.
Napaka, ki jo je Tina že v veliki meri odpravila, se ji v kritičnih trenutkih še vedno prikrade, predvsem kadar je obremenjen notranji robnik desne spodnje smučke in zaradi nekoliko manjšega odklona – takoj, ko je mimo kola, iztegne levo roko v odročenje in s tem kompenzira nekoliko manjši odklon.
Posledice tega pa se čutijo še v naslednjem zavoju, ko je obremenjen notranji robnik leve smučke. Takrat Tina pride v časovno stisko in največjo obremenitev na robnik izvede nekoliko prepozno.
V zavojih naj bi težili k mehkobi smučanja zavojev, kar je teza za kritje neznanja. Dejstvo je, da Tina na večini tekem zadnje čase zavoje začenja s premalo eksplozivnosti. Predvsem za veleslalom potrebuje pri vstopu v zavoj vso energijo, ki jo premore, agresivnost in nobene mehkobe, zavoje mora začeti čim bolj stran od vpadnice.
Težiti mora k čim prejšnjemu upogibu smučke za izpeljavo zavojev, ko pa je smučka upognjena dovolj za vhod v naslednji zavoj, takrat pride do mehčanja pritiska na robnik s potegom kolen k trupu, dokler smučke ne lebdijo tik nad podlago.
Časovni zaostanek se torej Tini nabira po celi progi in ne samo na drsalnih delih. "Strokovnjaki" ugotavljajo, da je Tina zaradi boljše tehnike boljša na tehnično zahtevnih delih, kar ni res; razlog so koti gležnja.
Na drsalnih delih se razlika ustvarja predvsem na neravninah in valovih, kjer Lindsey z dviganjem in spuščanjem težišča lahko amortizira valove samo z iztegovanjem in krčenjem nog v kolenih. Tina se mora na enako konfiguracijo odzvati z odpiranjem zgornjega dela trupa in se ji zrak ustavlja v naročju, s tem in predvsem takrat pa izgublja stotinke. Ampak to je davek, ki ga plačujejo tekmovalci, ki smučajo v vseh disciplinah.
