Ob tem, da imata pomembno vlogo v moški in ženski ekipi še naprej trenerja Bine Norčič in Vasja Bajc, vso zimo bivajo v svoji apartmajski hiši v Cerkljah na Gorenjskem, ki jim jo po zelo nizki ceni oddaja zasebnik Uroš Globočnik. Slovenski je tudi največji pokrovitelj, ki jim je plačal za drese.
V omenjeni hiši je šest apartmajev, spodaj pa so fitnes in dve savni, torej vse, kar potrebujejo za dobro počutje. Binetu Norčiču, ki je uradno še vedno pomočnik glavnega trenerja Clinta Jonesa, najbolj ustreza, da je apartma oddaljen le dva kilometra od njegovega doma: "To je ravno prav daleč, da do mene ne morejo priti peš, a hkrati toliko blizu, da so pod nadzorom."
V apartmajih Pavla, kot se imenujejo, Američani bivajo od decembra pa vse do marca in finala v Planici, trenirajo pa v Kranju in Planici. Lastnik je z njimi zelo zadovoljen, rad sodeluje in mu je precej vseeno, če si lastijo vso hišo: "Globočnik mi pri delu pomaga in je tudi na neki način moj asistent, denimo pri prevozu na letališče in z njega. Je velik ljubitelj skokov in precej pomaga tudi slovenski skakalni vrsti, tako da je, ko nas ni tam ali nas je manj, v teh apartmajih pogosto nastanjena tudi slovenska ekipa. Drugače je celotna hiša naša, zadovoljen pa je tako on kot tudi mi. Določene stvari dobro razume, predvsem to, da naš finančni položaj ni ravno rožnat. Rekel je, da zaradi nas ne bo obogatel in da je vesel, ker lahko pomaga. Cene za apartma raje ne bi omenjal, je pa, milo rečeno, smešna," je Bine navdušen nad lastnikom apartmajev in razmerami v njih.
To je ravno prav daleč, da do mene ne morejo priti peš, a hkrati toliko blizu, da so pod nadzorom.
Američani pa si pri nas niso priskrbeli samo bivanja, ampak so si pridobili tudi nekaj pokroviteljev. Napis Picerija Gorjan je dobro viden tudi na dresih, za katere je lastnik picerije Tomaž Hrovat prispeval sredstva. Če vemo, da en dres stane 440 evrov, to niti ni tako malo. Po padcu in poškodbi v Bischofshofnu je Hrovat finančno priskočil na pomoč tudi nesrečnemu Nicholasu Fairallu. Ta letos ne bo več skakal, saj ima poškodovano hrbtenjačo in potrebuje daljši počitek, kariera pa naj vendarle ne bi bila ogrožena. Pokrovitelj ameriške ekipe je tudi fitnes center Pro šport, kjer je lastnik nekdanji skakalec Damjan Fras.
Ameriški skakalci so si poletne priprave morali plačati sami, vsak je iz svojega žepa prispeval med pet in osem tisoč dolarjev. Zveza iz proračuna, ki je za evropske razmere smešno nizek, sicer prispeva za plače trenerjev, izposojo avtomobila in hotele za tekmovalce na tekmah svetovnega pokala. Tekmovalcem v celinskem pokalu hotele plačuje organizator, v tretjerazrednem pokalu Fis pa si morajo vse stroške pokriti sami.
"Zveza se trudi pomagati, a v primerjavi z drugimi narodi, ki s te strani dobijo tudi drese in vso drugo opremo, je vse skupaj neprimerljivo. Veliko energije je potrebne pri motivaciji tekmovalcev, ko jim ne gre. Dobro se zavedajo, da je vsaka točka vredna 100 švicarskih frankov, kar je zanje še dodaten pritisk. Na treningu vidijo, da so sposobni skočiti dlje, radi pa bi dosegli neki boljši rezultat, da bi potem lažje dobili sponzorje in si povrnili finančna sredstva. Prav zaradi tega želijo določene stvari izvesti preveč na silo," je potožil Norčič, ki letos sodeluje tudi z Vasjo Bajcem; ta dela z ameriško žensko ekipo, kjer je pomočnik Alana Aalborna.
Uradno je tako, da mora biti glavni trener domačin, da je lahko upravičen do sredstev od zveze, medtem ko sva z Vasjo zadolžena za delo z mladino in razvijanje sistema.
Obe ekipi si med sabo pogosto pomagata pri prevozih. "Uradno je tako, da mora biti glavni trener domačin, da je lahko upravičen do sredstev od zveze, medtem ko sva z Vasjo zadolžena za delo z mladino in razvijanje sistema. Drživa se slovenskega sistema, za katerega lahko rečem, da smo ga zelo dobro zastavili," dodaja Norčič.
Nordijci so se od ameriške smučarske zveze, ki podpira le alpince in deloma še deskarje, odcepili že pred štirimi leti. "Skakalci so morali uporabljati sponzorje smučarske zveze, a so od nje dobili zgolj pet odstotkov sredstev alpincev. Prav zato so se raje odločili, da ustanovijo svojo zvezo. Stvari se v zadnjem času izboljšujejo in postavljajo na noge. Začeli smo dobivati svoje sponzorje in menim, da smo na dobri poti. Do naslednjih OI se bomo gotovo popravili še v rezultatskem smislu, čeprav nam kakšnih pogojev glede tega ne postavljajo," je prepričan sin našega nekoč najboljšega skakalca, zdaj žal že nekaj let pokojnega Bogdana Norčiča, ki ga veseli tudi dejstvo, da se je poletnega kampa v Park Cityju udeležilo več kot 200 skakalcev iz ZDA in Kanade, od najmlajših do članov, kar pomeni, da skakalna baza vendarle obstaja tudi na tem koncu sveta.
