Ko se je 22-letni Američan uvrstil med najboljših 16 teniških igralcev na pariškem turnirju, je postal najmlajši jenki, ki mu je to uspelo po Petu Samprasu, ki se je z istim podvigom pohvalil pred kar 22 leti.
Jackova pot na peščenih igriščih Roland Garrosa se je nato sicer hitro končala, v osmini finala ga je s 3:1 v nizih premagal Rafael Nadal. Vseeno je bil mladi ameriški teniški up svojega uspeha vesel, še posebej ker se v zadnjem času ukvarja s težkimi stvarmi.
Na začetku leta je tenisač, ki na svetovni lestvici ATP zaseda 37. mesto, večino svojega časa preživel ob bolniški postelji starejšega brata Erica, ki so mu diagnosticirali lemierrov sindrom. Gre za redko bolezen, pri kateri se infekcija grla preseli v pljuča, zaradi česar lahko nastopi tudi smrt.
Določene stvari, ki so se mi po navadi dogajale med dvoboji, me nenadoma niso več frustrirale, saj se mi niso zdele več pomembne. Uživati sem začel, ker se v takih trenutkih zaveš, da je to lahko tvoj zadnji dvoboj.
Ko je Jack marca začel sezono na igriščih Indian Wellsa, je njegov brat, ki je po poklicu teniški trener, bíl drugačno bitko. Dva tedna je preživel na intenzivni negi, več kot pol časa je bil v komi, Jack pa je bil vseskozi ob njegovi strani. "Ko sem tako sedel v bolnišnici, je bilo to nekaj najhujšega v mojem življenju, zame in za mojo družino. Rekli so nam, da lahko v 24 urah umre, pri življenju so ga ohranjale naprave," se je v težke čase v spominu vrnil Američan, ki pravi, da ga je bratov boj hrabril in motiviral, da se je na igrišču samo še bolj potrudil.
"To izkušnjo sem vzel kot motivacijo. Brat se je boril z boleznijo, kar me je samo še bolj podžgalo na igrišču, igral sem zanj in takrat sem se naučil več kot kadarkoli prej. Določene stvari, ki so se mi po navadi dogajale med dvoboji, me nenadoma niso več frustrirale, saj se mi niso zdele več pomembne. Uživati sem začel, ker se v takih trenutkih zaveš, da je to lahko tvoj zadnji dvoboj. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi," je pojasnil Jack, ki je na tistem turnirju na svoje superge posebej dal napisati stavek "Zate, Eric".
Moja teta in babica sta vseskozi z njim, tako da sta mu lahko na uho dali telefon. Povedal sem mu, kako mi gre, in upam, da me je slišal in razumel. Ker ima v grlu cevko, ne more govoriti in zato ne vem, ali ve.
A to ni bila edina težka preizkušnja za mladeniča iz Nebraske, ki drugače živi v Tampi. Tudi v Parizu je bil na njegovi supergi zapisan podoben stavek, a za drugega družinskega člana – 4uGPa (Zate, dedek, op. p.). S tem je v Parizu pokazal podporo svojemu dedku, ki je nedavno zbolel za alzheimerjevo boleznijo, za kar je Jack izvedel le teden dni pred začetkom Roland Garossa.
Ravno ko je njegov vnuk igral v Parizu, se mu je stanje poslabšalo in moral je v bolnišnico. Takoj ko je v šestnajstini finala premagal Hrvata Borno Čorića, je poklical v Atlanto, kjer skrbijo za Jackovega dedka, na katerega je zelo navezan. "Moja teta in babica sta vseskozi z njim, tako da sta mu lahko na uho dali telefon. Povedal sem mu, kako mi gre, in upam, da me je slišal in razumel," je dejal Sock. "Ker ima v grlu cevko, ne more govoriti in zato ne vem, ali ve. Ne vemo, kaj bo, a ne kaže dobro. A to je del življenja, vsak se mora prebiti skozi take čase," je še pogumno dejal mladi Američan.
