Saj to ni res

V drugem krogu turnirja v Riu de Janeiru z nagradnim skladom 250.000 dolarjev je izgubila proti 234. tenisačici na svetu, domačinki Beatriz Haddad Maia, ki na turnirju nastopa s povabilom organizatorja.

Brazilka je Mariborčanko premagala s 6:1, 6:2. Hercogova, ki je bila kot 77. igralka na svetu sedma nosilka, se tako tudi na četrtem turnirju letos ni izneverila tradiciji. Vselej je namreč izpadla v drugem krogu.

Prav neverjetno je, kako Polona na lahko izpušča iz rok priložnosti za odmeven uspeh in napredovanje po lestvici WTA. Pred začetkom sezone se je zdelo, da je Hercogova dozorela in da je zdaj v njenem razmišljanju na prvem mestu tenis. Po treningu na akademiji v Barceloni je precej izboljšala svoj slog igre in bila s tem tudi sama zelo zadovoljna.

Na igrišče je stopila precej bolj samozavestna kot prej in tudi v pogovorih so bile besede, ki so kazale na to, da je leto 2015 morda tisto leto, ki bo pomenilo dokončen preboj Hercogove med najboljše. Njen talent tako ali tako ni bil nikoli sporen, pri njej je bila največja pomanjkljivost psihološka priprava ali, če hočete, glava.

Hercogovo je zmotila že najmanjša motnja iz okolice in jo vrgla iz tira, da je potem igrala kot začetnica. Morda pa je ta poraz s popolnoma neznano Brazilko, ki bi jo morala Polona ob slabi igri poslati z igrišča v pol ure, pomenil tisto kapljo čez rob. Zdaj Mariborčanka dejansko nima več kam. Je na cesti, kjer ni več križišč – lahko gre samo še naprej ali pa nazaj. Nobene druge možnosti ni.

Dejstvo je, da je težko plavati v vodah profesionalnega tenisa, toda do 24 leta bi se moralo v glavi vsakega igralca izoblikovati mnenje – ali je ali pa ni za ta cirkus. Zaradi neodločnosti, gledanja v stran in zatiskanja oči so propadli mnogi talenti, predvsem nekaj res izjemnih nadarjenih igralk. Polona se mora zavedati, da tako ne gre več naprej, da je dejansko konec "igranja". Mora se odločiti, ali bo sprejela službo, za katero si je s svojim talentom in delom odprla vrta, ali pa ne. Cincanja ni več.