Đoković: "Pogovarjal sem se sam s seboj kot nekakšen norec"

Po obračunu je presrečni Đoković imel ogromno medijskih zadolžitev, a je na novinarska vprašanja odgovarjal zelo prijazno in iskreno. "Okus se ni veliko spremenil, če sem iskren, ga sploh nisem občutil. Vzel sem si lep zalogaj. Mislim, da je bilo tokrat manj trave kot pred nekaj leti," je Đoković šaljivo odgovoril na vprašanje o travi, ki jo je znova - tako kot leta 2011 - poskusil takoj po obračunu. "Solze so mi začele teči v trenutku, ko sem naslov proslavil s svojo družino. Samo mi vemo, čez kakšne stvari smo šli. Ni bilo lahko, vendar vsi imamo probleme. Morate se znati nositi z njimi, saj le tako lahko dozorite in utrdite svoj karakter. Ne morete ločiti svoje privatno in profesionalno življenje. Ista oseba pride na igrišče in če tvoje misli niso kristalno jasne, ne moreš tekmovati na visokem nivoju," je nadaljeval v resnejšem tonu in dodal: "Iskreno, lagal bi, če bi rekel, da trije porazi v zadnjih štirih grand slamih niso imele vpliva name. Uspel sem premagati sebe, nasprotnike, utrujenost in vse ostalo. Ko sem izgubil četrti niz, ni bilo lahko ostati zbran in najti koncentracijo, a nekako sem uspel." Đoković je pojasnil tudi kaj se je dogajalo po četrtem nizu, ko je za kratek čas odšel v garderobo: "Vzel sem si preprotrebno pavzo po četrtem nizu, v garderobi sem se pogovarjal sam s seboj, kot nekakšen norec. Poskušal sem se motivirati s pozitivnimi informacijami, želel sem se zavedati trenutka, biti hvaležen, da sem v finalu in ne dopustiti, da jeza in bes ne pravladata. Uspelo mi je." Za konec se Đoković ni pozabil zahvaliti niti svojemu drugemu trenerju ob Borisu Beckerju, Marjanu Vajdi, ki ga ni bilo na Wimbledonu: "Žal mi je, ker Marjan ni mogel biti z nami, toda vsakodnevno sem bil v kontaktu z njim. Zelo dobro je sodeloval z Borisom. Zelo sem srečen zaradi osvajanja Wimbledona, srečen pa sem tudi zaradi Borisa, saj ljudje niso verjeli vanj."