Damir Dugonjić: Mislil sem, da je lažje

Slovenski plavalec je nadaljeval serijo osvajanja kolajni na evropskih prvenstvih, ki jo je začel leta 2011 v 25-metrskem bazenu v Szczecinu na Poljskem. Tokrat je bil vesel, ker je do medalje zaradi različnih razlogov prišel nekoliko slabše pripravljen, obenem pa pravi, da je bila to edina sezona pred OI v Rio de Janeiru, ko je lahko treniral nekaj manj.

"V športu veš, kdaj se moraš malo spočiti. Garal sem za olimpijske igre, garal sem tudi lani in težko bi bilo, da bi to nadgradil tudi letos in nato še dve leti. Morda je bilo malo nenamerno, a telo tudi samo ve, kdaj se mora spočiti. Letos nisem delal toliko kot lani, a tudi zaradi spleta okoliščin. V ZDA smo imeli okvaro bazena, na drug bazen pa sem se vozil uro in pol v eno stran in prav toliko nazaj, zato je bil obseg treninga manjši," je po kolajni v Berlinu povedal Dugonjić.

Sam pravi, da je to vse skupaj kar nekako podzavestno potisnil na stranski tir, račun za delo pa je prišel v Berlinu. "Tukaj se je pokazalo, da je treba garati. Mislil sem, da je lažje obdržati čas od lani," je iskreno o treningu spregovoril trenutno najboljši slovenski plavalec, ki ni iskal izgovorov drugje. "Mislim, da je do OI še zelo veliko časa, a mora biti vse skupaj veliko boljše kot letos," pa je vodilo za naprej.

Kot pravi Dugonjić obsega suhega treninga ni bistveno spremenil, v bazenu pa je opravil le dve tretjini lanskega dela. "V 25-jardskem bazenu sem delal dva meseca in to v najbolj pomembnem obdobju aprila in maja."
Na koncu mu je semafor z izidi v Berlinu za to izstavil račun, a na srečo se je vsaj po uvrstitvah vse razpletlo po njegovih željah.

Z NAČETO SAMOZAVESTJO
Kolajne v Berlinu je bil 26-letni plavalec tokrat zelo vesel, saj je bila pot do nje po psihični plati zelo težka. "Najtežje je plavati, ko veš, da bi, če bi bil malo bolj suveren, pravzaprav z lahkoto osvojil medaljo. Takrat zaupaš vase, tako pa je bila samozavest načeta, čeprav sem še vedno pričakoval dobre čase. Seveda moraš na tekmi nato nekaj narediti in stisnil sem vse iz sebe. Če bi bolj delal, bi bil tudi zaradi samozavesti hitrejši. Tokrat sem zelo vesel, da so bile stotinke na moji strani."

NASLEDNJI CILJ IMA
Po drugi strani je Dugonjić eden iz peščice plavalcev, ki si lahko privoščijo, da morda opravijo kakšen trening manj. Je član peterice plavalcev, ki so v karieri zmogli 50 m prsno v manj kot 26 sekundah. A kot pravi visokorasli član ravenskega Fužinarja so prav ti tudi njegovi najhujši tekmeci, saj gre za edine, ki lahko plavajo 100-metrsko razdaljo v manj kot 59 sekundah. "To je tudi moj naslednji cilj, saj potrebno hitrost imam."

Seveda pa je konkurenca vsako leto močnejša. Letos se je najboljšim približal Britanec Adam Peaty, tu sta drugi Britanec Ross Murdoch in Latvijec Giderius Titenis, po poškodbi se vrača Italijan Fabio Scozzoli. Za svetovni rekord Peatyja pa pravi: "To je pravzaprav najboljše, kar ti lahko uspe. Pred tem zanj nisem slišal, letos pa svetovni rekord in zlata medalja."

ŽENA SE JE PRIPRAVLJENA PRILAGODITI
Tudi Dugonjić je najkasneje v Berlinu spoznal, da do Ria rabi sodelovanje z ravenskim trenerjem Matijo Medveškom. Najprej ga že v naslednjem tednu čakata nastopa na svetovnem pokalu v Dohi in Dubaju, nato si bo privoščil kratek oddih. S treningi bo spet začel sredi septembra. "Že oktobra so načrtovane priprave s slovensko ekipo in trenerjem Matijo Medveškom. Potem bom v Sloveniji do svetovnega prvenstva." Bržkone bo tako vse do Ria. "Žena se je pripravljena prilagoditi in do iger zamenjati okolje. Jaz sem tisti, ki se bo odločil, kaj bi rad. Moja želja je, da plavam na igrah najboljše, da sem tam v življenjski formi. In imam samo eno možnost, da to uresničim in to je trening z Matijo."

HOČE STALNO POPRAVLJANJE
Kot pravi, ga Medvešek pozna najboljše od vseh trenerjev in pravzaprav vsak trenutek ve, kaj potrebuje. "Pomembno je, da je samo moj trener, da me spremlja, da me popravlja. V ZDA nas je 40 v skupini in si kar nekako sam. Rad bi večjo pozornost, stalno popravljanje napak, boljše medsebojno sodelovanje. Na univerzi je drugače, tam si del ekipe, plavaš za ekipo, med seboj tekmujemo na vsakem treningu. Kasneje se trener v ZDA seveda bolj posveča univerzitetni ekipi, saj je to njegova služba in malo si zapostavljen, ne dobiš neposredne informacije. Včasih se ti zdi, da mu je vseeno, seveda mu v resnici ni, a tako je videti."

Prav Medvešek je tudi tisti, ki naj bi spilil zadnje malenkosti v plavalčevi tehniki. Ta priznava, da ima še vedno majhne težave z reakcijo na startu in drugimi podrobnostmi, kot denimo kako čim bolj zadržati hitrost ob skoku v vodo in te majhne izboljšave naj bi ga ob vrhunskem treningu pripeljalo do življenjske forme v Riu.