Slovenija je na lestvici kolajn prvenstvo v Nankingu končala z delitvijo 19. mesta med 32 državami (pred Španijo, Nemčijo...), ki so imele predstavnike na zmagovalnem odru. Prve so bile vnovič ZDA s 16 odličji, od tega s po šestimi zlatimi in bronastimi ter štirimi srebrnimi. Na preglednici uvrstitev v finale (do osmega mesta – točkovanje je prvo mesto osem in osmo mesto ena točka), na kateri je točke osvojilo 52 držav, pa je Slovenija zasedla 26. mesto (pred Ukrajino, Japonsko, Češko, Kenijo, Brazilijo, ...) z desetimi točkami. Tudi na tej preglednici so bile najboljše ZDA s 175 točkami.
Šestintridesetletna Šutejeva je kot edina doslej v slovenski zgodovini osvojila dve kolajni na teh prvenstvih, skupaj pa si je priborila že šesto na velikih članskih tekmah.
Ljubljančanka je v začetku marca v nizozemskem Apeldoornu še tretjič zapored prišla do srebrne kolajne na DEP (Torun 2021 in Istanbul 2023), na DSP pa je bila bronasta v Beogradu 2022, bron si je priskakala še na EP na prostem v Münchnu 2022.
V Nankingu je v soboto skočila 4,70 metra. Zmagala je Marie-Julie Bonnin, ki je s 4,75 m izenačila francoski rekord. Tretja je bila s 4,70 m Švicarka Angelica Moser, ki je v Apeldoornu drugič osvojila naslov dvoranske prvakinje.
"Moji skoki na 4,75 metrov so bili dobri, še posebej mi je žal drugega poskusa, ki je bil res blizu uspeha, sicer pa moram biti zadovoljna. Zdaj me čaka teden dni počitka, potem pa se bom začela pripravljati na poletno sezono. Začela bom z diamantnim mitingom v Dohi sredi maja, potem pa s tekme na tekmo. O SP v Tokiu še ne razmišljam, ker je še daleč. Bolj se osredotočam na bližnje cilje. Tako je tudi prav, saj nikoli ne vem, katera tekma bo moja zadnja," je dodala Šutejeva. "Nisem se počutila najbolje. Bila sem utrujena, slabo sem spala tudi zaradi časovne razlike. Vedela sem, da se bom morala sestaviti, tako je bilo tudi pri drugih. Vse smo imele iste pogoje. Kar težko sem ostala budna, a sem bila iz skoka v skok boljša. Ni bilo časa za prilagajanje. Po EP sem potrebovala teden dni, da sem prišla k sebi. Imela sem tudi veliko dodatnih obveznosti, ki niso bile povezane s treningi in tekmovanji, zato se nisem mogla posebej pripraviti na časovno razliko. Vesela sem bila, ko sem preskočila 4,70 m, nisem pa tedaj razmišlja o kolajni, ker je običajno na SP treba skočiti več. Ampak tokrat ni bilo tako, verjetno tudi zato, ker je bila tekma dopoldne po lokalnem času," je pojasnila Tina.
Britanka Molly Caudery, ki je bila prva favoritinja tekme, je po več kot polurnem čakanju med njenim prvim neuspešnim skokom in drugim vendarle preskočila letvico na 4,70 m. "Pokvarilo se je stojalo. Dolgo je trajalo, da so ga popravili. Čakanje mene ni zmotilo, čeprav vse to ni bilo prijetno. Moteče je bilo predvsem za tiste, ki so morale popravljati skoke," je vzrok za dolg premor pojasnila Šutejeva (pokvarila se je elektronika za dvig letvice na določeno višino).
Druga slovenska finalistka v Nankingu Neja Filipič je na prejšnjem prvenstvu lani na Škotskem troskoku zasedla 11. mesto, tokrat je bila precej višje, končala je na šestem mestu. V polfinalu na 60 m z ovirami je na obeh prvenstvih tekla Nika Glojnarič, v Glasgowu je bila 21., tokrat pa 18. Filip Jakob Demšar je izpadel v prvem krogu teka na 60 m ovire s 24. izidom tega dela in je le za dve stotinki zgrešil uvrstitev v polfinale. V prvem krogu na 60 m sta izpadli Maja Mihalinec Zidar in debitantka na velikih članskih tekmah Lucija Potnik. Demšar je le za dve stotinki zgrešil uvrstitev v polfinale. Ob tem ga je Francoz Pascal Martinot Lagarde udaril z roko, a pritožbi Slovenije niso ugodili. Glojnaričeva se je v teku na 60 m ovire uvrstila v polfinale in na koncu zasedla 18. mesto.
"Zelo vesela sem bila, da sem prišla v polfinale in izpolnila cilj. Vesela sem bila osme proge, a sem dobila veliko udarcev tekačice na sosednji progi, kar ni običajno. Grem domov, čaka me teden dni počitka, potem bom nadaljevala s treningi za poletno sezono. Prve tekme bom imela konec maja, verjetno na Cipru," je povedala Glojnaričeva.
Junak prvenstva je postal Norvežan Jakob Ingebrigtsen, ki je osvojil zlati kolajni v teku na 3000 in na 1500 m, švedski zvezdnik Armand Duplantis pa je tretjič zapored osvojil naslov svetovnega dvoranskega prvaka, potem ko je v finalu skoka s palico preskočil 6,15 m in stotič presegel šestmetrsko znamko. Skoraj nepremagljivi 25-letni Šved se je tako vpisal v zgodovino, saj tolikokrat na tekmah še nihče ni dosegel ali presegel magične meje – Sergej Bubka je v celotni karieri dosegel 45 takih skokov.
