Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
(gb)
(gb)
29.10.2020 11:08:44
Deli članek:

Bodi odprt in še bolj samozavesten

osebni arhiv

Mlada, 20-letna Ljubljančanka je vodilna slovenska golfistka med amaterkami. Je uradna državna prvakinja, hkrati pa izjemno pridna in vestna študentka Državne univerze Severne Karoline, katere ekipa tekmuje na najvišji univerzitetni ravni v atlantski obalni konferenci.

Od tod prihajata tudi zadnja dva ekipna prvaka ZDA, Wake Forest 2018 in Duke 2019. Prav za univerzo Duke je bila lani prvakinja Portorožanka Ana Belac, ki jo v profesionalni seriji Symetra (pot, ki vodi do elitne LPGA) čakata še dva turnirja.

Inja Fric je lani odšla v osrčje močnega univerzitetno-podjetniškega okrožja v Severni Karolini med mesti Raleigh-Durham-Cary, dobrih 200 kilometrov od glavnega mesta Charlotte. V tem predelu so sedeži nekaterih največjih podjetij na svetu, ki tesno sodelujejo z univerzami, hkrati pa je študij v tem delu ZDA izjemno pomemben za karierno prihodnost. Inja je vstopila v svet, ki ji omogoča golfski in izobraževalni napredek.

Mlada Ljubljančanka ima širok nabor odprtih poti, le od nje pa je odvisno, kam jo bodo peljale: bodisi med profesionalne igralke golfa bodisi z akademskim nazivom med poslovne ženske. Že v prvem letniku je bila zaradi odličnih ocen in uspehov na golfskih igriščih izbrana v elitno športno študentsko ekipo, ki jo izbira združenje trenerjev golfistk (Women's Golf Coaches Association).

Inja je tekmovala na treh evropskih prvenstvih in dvakrat preživela rez. Pred dvema letoma je bila z ekipo Ville Condulmer ekipna italijanska prvakinja, lani pa je bila izbrana za novinko leta na Univerzi Severne Karoline. Še vedno drži rekord igrišča Arboretum (–8) in se ponaša z naslovom državne prvakinje za leto 2020.

Čeravno najstniški začetki niso bili najbolj obetavni, je Inja vztrajala in se vedno bolj osredotočala na golf; na igro, na rezultate, na iskren užitek. Navdušenje in tekmovalnost sta jo v Racman golf klubu držala v prepričanju, da zmore več, da gre lahko do vrha. V prvem letniku Gimnazije Šiška je izvedela nekaj več o možnostih za študij v ZDA in od takrat naprej je bil cilj jasen – pridobiti športno štipendijo onstran Atlantika.

Inja se prvih komunikacijski stikov spominja takole: "Ko sem se odločila, da bom šla v ZDA, sem začela pošiljati elektronska sporočila. V naboru sem imela več kot 40 univerz. Pregledala sem podnebne razmere za vsak kraj posebej. Iskala sem popoln paket, ki vsebuje dobro golfsko ekipo in širok izobraževalni program. Zanimivo, da sem na odgovor prvega sporočila čakala le 30 minut, in to prav od Page Marsh, ki je še danes moja trenerka. Konec leta 2017 sem odšla v Miami, kjer sem igrala na turnirju, ki ga spremlja večina trenerjev, a z njimi stikov ni. Oni opazujejo ter si ustvarjajo oceno o tvojem igranju in tvojem značaju."

S kakšnimi težavami se spopada tuj študent v prvih dnevih v ZDA?

"Naj povem, da sem potrebovala točno dva vdiha severnokarolinskega zraka, da sem se privadila (smeh). O angleščini razmišljaš 24 ur na dan. Tega nisem bila vajena, zato sem bila uvodna dva tedna bolj tiho. Po šestih mesecih pa sem že malce pozabila slovenščino. Študentski kampus je ogromen. Sama sem že dan pred predavanji raziskala, kje bodo določeni predmeti, da se kasneje nisem izgubila. Mislim, da je samo v kampusu kar 15 avtobusnih linij."

Kakšen je odnos med profesorjem in študentom športnikom?

"Sistem šolanja je popolnoma drugačen kot pri nas. Večino predmetov si izbereš sam, le nekaj je določenih, odvisno od smeri študija. Univerza veliko da na splošno izobrazbo, zato je prav, da si izbereš tudi predmete zunaj študijske smeri. Profesorji so ustrežljivi, vendar nihče ne gleda skozi prste. No, morda igralcem ameriškega nogometa; njihove tekme so resnično veličastne. Zbere se 70 tisoč gledalcev na stadionu in morda prav toliko tudi zunaj njega. Ljudje se zberejo na parkirišču in s seboj prinesejo zvočnike, hrano in pijačo. To traja ves dan. Pompozno je tudi na košarkarskih tekmah, kjer so vsi oblečeni v enake barve in pojejo tradicionalne navijaške pesmi. Uradna maskota pa je seveda glavna. Tu velja le eno: 'Wolfpack, STATE and Go PACK!'"

Domnevamo, da so številni dogodki znotraj kampusa le izgovor, če morda kdo ni tako uspešen. Ameriško življenje ponuja marsikaj, a temu se je verjetno treba odreči, če želiš po svoji ambiciozni poti.

V ZDA te lahko marsikaj zapelje na napačno pot. "Kot športnik imaš samo dve pomembni nalogi: študij in šport. Hitro lahko najdeš neprave dogodke ali napačno družbo. V prvem letniku nas je bilo v ekipi devet golfistk iz ZDA, Argentine, Nemčije, Švice, Slovaške, Tajske in Kitajske. Le pet se jih uvrsti v ekipo. Že v kvalifikacijah za ekipni izbor je tekmovalnost na najvišji ravni. Sicer pa je meni všeč ta raznolikost, saj se lahko veliko naučiš o drugih kulturah. Hkrati pa je to dobro za treniranje potrpežljivosti, saj nismo vsi enakega mnenja in nimamo vsi enakih moralnih vrednot," poudarja Inja

V ZDA je veliko energije usmerjene v vzdušje, kar pomaga pri večji uspešnosti. Kako zadovoljiti osebne in ekipe ambicije oziroma kaj je v ospredju?

"Kolektivno vzdušje je pomembno in to je tudi del univerzitetne kulture, čeravno se velikokrat zgodi, da Američani najprej pomislijo nase. Golf je individualen šport in seveda igraš zase. Če ti kdaj ne gre, je prav, da pomisliš na ekipo in skušaš rešiti, kar se rešiti da. V golfu šteje vsak udarec. Osebne ambicije je pametno pustiti zunaj golfa. Trenerji so zelo tekmovalni in večina jih pričakuje, da je tekma najpomembnejša stvar v življenju. Sama pravim, da če želiš uspeti v ZDA, moraš biti nadvse odprt in še bolj samozavesten. To je moja pot."

Slišali smo, da se veliko učite tudi med turnirji. Torej vam izobraževalni protokol ne daje potuhe?

"Smer študija si vsak izbere sam, prav tako dodatne predmete splošnega študija. Teh je več kot sto, zato je izbira res bogata. Moja študijska smer je poslovna administracija in francoščina. Zdaj v drugem letniku (sophomore year) sem dodala še pravo in regulativno okolje. Ko smo odsotni zaradi tekmovanj, nekateri profesorji to dopustijo, drugi ne. Vsakič imamo s seboj računalnike in delamo vaje ter se veliko učimo. V času turnirjev so ti dnevi zelo naporni. Bistveno težje je, kot če smo doma in normalno treniramo."

Zaradi situacije, ki spremlja ves svet, ste ostali doma. Ker ste uspešna študentka in dobra golfistka, ste kar pravi, da z nekaj besedami opišete golf in pojasnite, kako za ta olimpijski šport spodbuditi več ljudi.

"Za moj napredek sta v Sloveniji zaslužna Matjaž Car in Matej Dolenc ter italijanski trener Enrico Trentin, ki je odgovoren tudi za italijansko reprezentanco. Golf si zasluži večjo promocijo ter več igralk in igralcev. Primer: ko starši pripeljejo otroka na golf, lahko v igri uživajo tudi sami, v nasprotju z drugimi športi. Golf je igra osebnostnega razvoja, vzpostavljanja številnih prijateljskih stikov in nabiranja prepotrebnih izkušenj. Na takšen način bi morali ljudje spoznati golf. To, da nekateri golf še danes enačijo s športom za bogate, je povsem zgrešeno." 

osebni arhiv
Inja Fric