Podvig Šempetranov, a o napredovanju bodo še razmislili

Ali bodo Šempetrani dejansko naslednjo sezono igrali v prvi ligi, ali bodo mesto prepustili drugi ekipi, bo jasno konec aprila.

"Zdaj ne morem reči, ali bomo igrali ali ne. To so sladke stvari, ki pa zahtevajo temeljit razmislek. Mi smo klub, ki ne bo šel čez svoje meje, smo klub iz kraja, ki ima 3500 prebivalcev, in bi imeli prvoligaša v moški in ženski konkurenci. Vprašanje je, ali si to lahko privoščimo. A tu niso samo finance, pri nas je zdaj vprašljiv tudi igralski kader. Dejan Udrih razmišlja o koncu kariere, Gašper Vrhunc, naš prvi sprejemalec, ki je bil nosilec igre, razmišlja o študiju na Finskem, tako da zdaj res ne morem reči, ali bomo v prvi ligi igrali ali ne," je dejal trener Sip Šempetra Sebastjan Cilenšek.

Da se je ekipa, ki jo vodi, sposobna vrniti v prvo ligo, je pokazal že letošnji pokal, v katerem se je ravno po zmagah nad Go Volleyjem uvrstila na zaključni turnir. A kljub temu pred dodatnimi kvalifikacijami niso povsem verjeli, da lahko še enkrat uženejo Novogoričane, še posebej, ker so v drugem delu sezone igrali brez odličnega podajalca Marka Bojinovića.

"On nam zaradi službenih obveznosti ni mogel pomagati, zato smo morali vključiti mlade moči. A naša ekipa je pokazala karakter in me pozitivno presenetila. Že v sredo v prvi tekmi, ko smo vodili z 2:1 v nizih, smo imeli priložnost, da zmagamo, a smo zaradi neizkušenih podajalcev premagali sami sebe. Toda izkušnje, ki so jih dobili v Novi Gorici, so pomagale, tako da je bilo v Šempetru drugače. Res jim lahko le čestitam," je bil nad svojimi fanti navdušen Cilenšek.

Eno od glavnih vlog pri vrnitvi v prvo ligo, je imel Rudi Zupanc, ki je v svoji karieri že igral za številne druge slovenske klube in tudi v Indiji, ob koncu kariere pa se je vrnil v matično ekipo. "Igralci smo verjeli, da se lahko uvrstimo v prvo ligo, kakšni športniki bi bili, če v to ne bi verjeli. Je pa letos pri nas bila problem konstanta. Dva, tri nize smo dobro igrali, potem enega slabo, poznalo se je, da smo bili nekateri v službah cele dneve in nismo trenirali. Nekateri smo hodili samo na tekme, vmes pa bili tudi na dopustu. A na koncu je kljub temu, da se nismo najboljše čutili, odločilo srce oziroma navdih. Po mojem smo v pravem trenutku odigrali svojo najboljšo tekmo, lahko pa rečem, da jaz nikakor nisem bil odločilen faktor. Tudi če mene ne bi bilo, bi ekipa zmagala," je dejal izkušeni sprejemalec.

Kot sam pravi, odločitev, ali bodo igrali prvo ligo ali ne, ni v rokah igralcev, ti jo bodo sprejeli, kakršna koli bo: "Ekipa je z izjemo par igralcev, ki smo že marsikaj izkusili, mlada. Jasno je, da si želi igrati v prvi ligi. Mi starešine smo svojo lakoto po dokazovanju že potešili, mladi pa morajo imeti željo po dokazovanju. Ne samo v športu, ampak nasploh. Toda vse se začne in konča pri financah. Mi smo od prve lige oddaljeni svetlobna leta, v taki zasedbi najbrž spet lahko igramo le kvalifikacije za obstanek. Kar se pa tiče mene, če bo klub pripravil pravo zgodbo, bom jaz vedno zraven. Tu sem rojen, tu sem začel trenirati, ta dvorana mi je nekaj dala, okolici tudi pomeni veliko, da jaz tu igram. Zgodba pa mora biti realna, z glavo skozi zid se ne sme iti. Klub ne sme staviti vsega na prvo ligo, že velikokrat se je zgodilo, da v takem primeru nato pregori."