Stara ljubezen ne zarjavi

Zakaj ste se odločili, da se po treh letih spet vrnete v odbojko na mivki?
Prvi razlog je vsekakor zanimiva organizacija turnirja, saj vidim, da se v smeri razvoja odbojke na mivki spet nekaj dogaja, in sem s svojim nastopom k temu želela prispevati svoj delež. Drugi razlog je moja sestra Katarina, ki je še mlada, a zelo zagnana odbojkarica na mivki. To je njen prvi mednarodni turnir in želim ji pomagati, da si pridobi izkušnje, čeprav za ta turnir še nimava rezultatskih ciljev. Tretji razlog je ta, da moja ljubezen do odbojke na mivki še vedno obstaja.

Nakazali ste možnost, da se želite vrniti tudi na dolgi rok.
Ugotovila sem, da mi način študija prava, ki me sicer zelo zanima, ne ustreza povsem. Sem zelo aktiven človek in v življenju so še druge stvari, ki me zanimajo. Odbojka, ki me vleče čedalje bolj, je gotovo ena od njih.

Sestra Simona je zdaj formalno vajina trenerka. Obstaja možnost, da postane spet aktivna tudi ona in spet poskusite tudi z njo?
Tudi Simoni je veliko do tega, da bi spet zaigrala, čeprav se je vmes posvetila drugim stvarem. Če bi šel razvoj v smeri, kot kaže, da bi lahko šel, potem bi se tudi z njo lahko pogovorila in bi se spet vrnili skupaj.

S Simono sta nekoč imeli ambicijo, da bi zaigrali na olimpijskih igrah. Te ambicije še obstajajo?
Glede na to, da sem šele julija spet začela trenirati in sploh razmišljati o igranju, o tem nisva razmišljali, saj sva mislili, da je najina zgodba končana. Sama pravim, da nikoli ne veš in je treba iti korak za korakom. Slediti morava le svojim občutkom.