Mnoge moti, ker Pogačar (z lahkoto) zmaguje povsod, kamor pride. Očitajo mu, da je kot kanibal. Požrešen tudi ko je sit oziroma povedano drugače: da zmaguje tudi, ko zmag ne potrebuje. Nesmisel, seveda. Zakaj ne bi zmagoval, ko pa lahko? Bi moral tekmecem prepuščati zmage, da ne bi bili užaljeni?
Kakorkoli, Tadeju Pogačarju so kritike prišle na uho, vendar se z njimi ne obremenjuje. ''Ni veliko ljudi, ki govorijo takšne stvari, sami tisti, ki sovražijo, kar počnem, ampak to so ljudje, ki imajo nekaj proti meni. To je nekaj normalnega. Celo ljudje, ki zame ne navijajo, temveč so nevtralni, govorijo, da se ne smem držati nazaj. Mediji, komentatorji, novinarji pa te stvari radi govorijo le zato, da lahko govorijo nekaj kontroverznega. Opravil sem domačo nalogo iz matematike: to leto sem zmagal enajst etap na tritedenskih dirkah, od tega smo etape kontrolirano in načrtno pripeljali do zmag na sedmih dirkah, kar je malo več kot polovica. To ni tako slabo …' je tujim medijem v pričakovanju cestne dirke na svetovnem prvenstvu povedal Pogačar. Ne dvomimo, da znova lačen, sestradan zmag(e).
