Slovenska reprezentanca bo v Zürichu nastopila z vsemi najboljšimi kolesarji (če drži poročanje 24 ur, ki pravi, da bo Matej Mohorič po padcu pravočasno okreval), med njimi seveda tudi Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem. Kot je za STA dejal selektor Uroš Murn, bo(sta) ciljala na vsaj dve kolajni.
Na papirju (in tudi po naših informacijah) se zdi najbolj logičen scenarij naslednji: da bo Primož Roglič kot edini Slovenec na štartu odličje poskušal osvojiti na nedeljskem kronometru, teden dni kasneje pa na cestni dirki pomagal Tadeju Pogačarju do mavrične majice, seveda pa ob tem tudi sam prežal na svojo priložnost, če se mu ponudi. Toda Roglič je dal s svojimi besedami misliti kolesarskemu svetu, da se mnogi tuji mediji sprašujejo, ali bosta Slovenca tudi kar med seboj bila bitko za prevlado. Obesili so se na izjavo, ki jo je Roglič, kot je pisal nizozemski portal Wielrennenuptodate, dal za Delo.
Roglič je na neposredno vprašanje, ali bo na cestni dirki dobil vlogo vodje v svoji ekipi ali pomočnika mlajšega rojaka je odgovoril: “Nič ne morem napovedovati. Tako trasa na kronometru kot cestni dirki mi zelo ustreza.” In zdaj nihče ne ve, s kakšno taktiko se bodo Slovenci lotili cestne dirke, kar pa je seveda lahko le voda na mlin Tadeja Pogačarja in tudi Primoža Rogliča. Če kdorkoli od njunih konkurentov ali njihovih navijačev upa, da bosta Slovenca poskušala škoditi drug drugemu, naj mu na tem mestu kar povemo, da se moti(jo).