Naravnost neverjetno zveni podatek, da so od zadnjih 16 tritedenskih dirk jih več kot polovico dobili slovenski kolesarji. Slovenska kolesarja. Roglič – Pogačar 5:4. Letos sta dobila vse tri. Slovenski hat-trick. S tem se lahko pohvali le malo držav. Francija, Španija, Velika Britanija in Slovenija. To je to, to je seznam. Kot prvim je to uspelo leta 1964 Francozom. Jacques Anquetil je dobil Giro in Tour, Raymond Poulidor pa Vuelto. Na ponovitev dosežka je bilo potrebno počakati kar 44 let. Pisalo se je leto 2008, ko so svetovnemu kolesarstvu vladali Španci. Alberto Contador je slavil na Giru in Vuelti, Carlos Sastre pa je dobil Tour. In potem so tu še Britanci ter leto 2018. Chris Froome je osvojil rožnato, Geraint Thomas rumeno, Simon Yates pa rdečo majico.
Letos so kot že rečeno vse tri romale na sončno stran Alp. V Slovenijo, ki ima dobra dva milijona prebivalcev. »Malo nas je, al' nas ima,« kot prepevata Boris Novković in Dino Dvornik. »Kdo bi si mislil, da bo Slovenija zmagala vse tri grand toure. V čast mi je, da sem lahko del te zgodbe,« je v nedeljo zvečer dejal Roglič. Letošnje dolgo vroče poletje je nov vrh zlate ere slovenskega kolesarstva. In ni še konec sezone. Slovenci še niso končali, Slovenci si želijo iti še korak dlje. Slovenci si želijo iti tja, kamor ni šel še nihče nikoli. Po osvojitvi rožnate, rumene in rdeče majice se podajajo še v lov na mavrico. Pogačar, ki ne skriva, da je to eden (naj)večjih ciljev letošnje sezone, se bo znotraj tega lova na mavrico podal v lov na trojno krono kolesarstva. Do zdaj sta si jo nadela zgolj Belgijec Eddy Merckx in Irec Stephen Roche.
Zdravljica je zadonela v Rimu, Nici in Parizu. Bo tudi konec meseca v Zürichu? Na koledarju si debelo obkrožite 29. september. Če so na olimpijskih igrah po spletu okoliščin nastopili v dodobra oslabljeni postavi, na evropsko prvenstvo, ki se začenja v sredo, pa članske ekipe sploh ne bodo poslali, se bodo Slovenci v Švico podali v najmočnejši zasedbi. Nastopilo naj bi vseh sedem slovenskih kolesarjev, ki si kruh služijo v ekipah svetovne serije. Sedem veličastnih, osmi potnik pa bo eden izmed kolesarjev s kontinentalne ravni. V vsakem primeru bo Slovenija s Pogom in Rogom eden glavnih, če ne kar glavni favorit. Drugače ne more biti. Ne po tovrstni sezoni in ne na tovrstni trasi, kjer se bo število višinskih metrov povzpelo krepko čez štiri tisoč. Kot da bi se v boj za Davisov pokal podali z Novakom Đokovićem in Carlosom Alcarazom v ekipi. Na njunem najljubšem terenu.
Ne gre si lagati ali sprenevedati. Cilj je kristalno jasen – mavrična majica. Kolajna bo higienski minimum, vse, kar bo manj, bo razočaranje. A predvsem velja uživati v teh dnevih grmenja, v tej zlati dobi slovenskega kolesarstva. Kot vsaka tudi ta ne bo trajala večno. Žal ...
