Za mladega Gorenjca je kolesarstvo način življenja. Stroka ga budno spremlja že nekaj let. Kolesarstvo pa ni bil prvi šport, s katerim se je srečal v svojem otroštvu.
"Trenirati sem začel leta 2011, predvsem zaradi druženja in zabave, saj se je s tem športom ukvarjalo nekaj sošolcev in prijateljev. Prej sem šest let treniral plavanje, vendar sem se malo naveličal ploščic v bazenu. Skozi zabavo mi je kolesarjenje postajalo vedno bolj všeč," je pogovor začel Čemažar, ki ima nekaj kolesarskih genov, saj se je s tem športom ukvarjal tudi njegov stric: "Tega nisem vedel, ko sem začel trenirati." Od samega začetka mu je v veliko podporo družina: "To je izjemno pomembno, da imaš ljudi, ki ti stojijo ob strani. Doma so me stoodstotno podpirali. Nikoli ni bilo težav. Tudi kolo za kronometer so mi kupili."
Vso kariero je zvest enemu klubu: "Od začetka sem član kranjskega kluba, v katerem sem doživel kar nekaj sprememb. Velika je bila pred kakšnimi petimi leti, ko smo zamenjali klubske barve, prav tako se je zamenjalo precej trenerjev. Mislim, da slovenski trenerji premorejo veliko znanja. Na primer moj trener Miran Kavaš skrbi za treninge tudi tujih kolesarjev, tudi iz prokontinentalnih ekip."
Nik je poudaril, da v klubu vlada odlično vzdušje: "Super se počutim. S fanti se poznamo, smo kar prijatelji. Kar zadeva material, kolesa, drese …, imamo vse, kar potrebujemo. Večkrat gremo na priprave za teden, tudi 14 dni. Glede tega imamo vse priskrbljeno, zaslužiti pa v takem klubu ne moreš. To tudi ne more biti tvoj cilj, da živiš od niti ne kontinentalnega kluba."
Čemažar ni pozabil omeniti dobrega dela z mladimi: "V klubu je kar precej mladih, ki so dobri. Bolj se mi zdi pomembno, da v teh letih rad treniraš, da uživaš na kolesu, kot pa da si pri recimo 12 letih že osredotočen na rezultat. Mislim, da so prava klapa. Kakšen me tudi vpraša za nasvet, čestitajo, če dobro dirkam."
Mohorič v veliko pomoč
Leto 2020 je zaznamoval novi koronavirus. Zaradi covida-19 je šport doživel velike spremembe, kolesarstvo pri tem ni izjema. "Ta koronavirus nam je dobro ponagajal, nismo mogli toliko skupaj trenirati. Več ali manj smo bili vsak zase. Sam sem bil veliko na gorskem kolesu. Nisem videl neke potrebe, da bi treniral po cestah, ker tako ali tako nismo vedeli, kdaj sploh bodo dirke," je dejal Čemažar, ki pa je iz danega položaja potegnil ogromno.
"Mislim, da mi je to obdobje koronavirusa kar koristilo. Z Matejem Mohoričem sva bila že od prej prijatelja, vse odkar sem leta 2015 začel malo bolj resno dirkati, mi je bil on eden od večjih vzornikov. Dal mi je nekaj zelo dobrih nasvetov, letos pa sva se precej zbližala in postala zelo dobra prijatelja. Od njega sem se veliko naučil, skoraj ves čas sva skupaj trenirala. Zbližala sva se do te mere, da ne govoriva samo o kolesarstvu, razvila sva prijateljski odnos. Kolesarstvo je zadeva, ki jo oba rada počneva, pogovarjava pa se o vsem," ni skrival navdušenja nad bolj izkušenim rojakom Čemažar, na vprašanje, kdo od tujih zvezdnikov tega športa mu je vzor, pa je presenetil: "Ne zgledujem se po nikomer posebej. Pri vsakem rad vidim dobre stvari, pa tudi kakšno napako in se iz tega kaj naučim, vzornika v tujini pa nimam."
Le za Pogačarjem
Čemažar se je izkazal na državnem prvenstvu v cestni vožnji, ko je v absolutni konkurenci osvojil sedmo mesto, v kategoriji do 23 let pa zaostal le za asom Tadejem Pogačarjem. V zaključni klanec na Ambrož pod Krvavcem je prišel v ubežni skupini: "To je bil prvi večji športni dogodek, morda ne samo v Sloveniji. Zdi se mi, da so prišli navijat tudi ljudje, ki niso preveč vpeti v kolesarstvo. Nisem mogel verjeti, da lahko na eno državno prvenstvo v kolesarstvu pride tako veliko ljudi."
Teden pozneje je osvojil še bron na državnem prvenstvu v vožnji na čas. Nik je stalni član slovenske reprezentance do 23 let, z njo je letos nastopil tudi na evropskem prvenstvu. Kaj si še želi doseči v karieri? "Dres Kranja si želim zamenjati za dres kakšne World Tour ekipe, vendar bo za to potreben še kakšen rezultat. Največ možnosti imam skozi reprezentanco, malo pa je odvisno tudi od sreče, da te opazijo. Na vse skupaj gledam pozitivno," je končal Nik.
OKVIR
Šestkrat naj Nika Čemažarja
NAJLJUBŠA KNJIGA: Skrivna dirka Tylerja Hamiltona.
NAJLJUBŠA GLASBA: Čisto vse, odvisno od razpoloženja.
NAJLJUBŠA HRANA: Palačinke! Sem se jih že poskusil prenajesti, a ne gre.
NAJLJUBŠA PIJAČA: Voda.
NAJLJUBŠA ŽIVAL: Pes. Imamo ga doma, že dobrih deset let. Zelo rad ga peljem na sprehod.
NAJLJUBŠA DIRKA: Strade Bianche. V zadnjem času je dobila na veljavi. Zdi se mi, da bi se dobro znašel na takem terenu, Toskana je že tako ali tako zelo lepa.
