Kako ste sploh prišli na idejo, da bi s kolesi BMX začeli tudi tekmovati?
Na kolesu sem že od malega in vmes sem kdaj tudi že šel na kakšno tekmo, čeprav ne z BMX, ampak z gorskim kolesom v disciplini 4-kros, ki je precej podobna. Letos so pri ekipi Union Tools Team, za katerega tekmuje Tanja Žakelj, hoteli narediti tudi sekcijo BMX in se ob tem spomnili name.
Pa ste jim prej že kdaj omenili, da si tega želite?
Omenil sem le Andreju Deklevi, ki je neke vrste glava gorskega kolesarstva pri nas. Potem so se tega spomnili in me vprašali, ali me zanima. Rekel sem jim: "Zakaj pa ne, poskusimo, pa bomo videli!"
Na dirkah v okviru prvenstva Alpe Adria ste bili zelo hitro uspešni in že osvojili nekaj kolajn. Ste pričakovali tako hiter napredek?
Nisem si mislil, da bom prišel naprej tako hitro. Res je, da bi za kaj več moral tudi več trenirati, za kar preprosto nimam časa. Že na začetku sem vsem povedal, da smučanje zaradi tega ne sme trpeti. Treningov imam tako desetkrat manj, kot bi si jih želel. Od prve sezone tako ali tako ne morem pričakovati ne vem kaj, s tem doslej pa sem super zadovoljen.
Na OI v BMX kolesarstvu lahko nastopi samo po 32 kolesarjev in kolesark, tako da je priti tja praktično nemogoče. A upanje obstaja, in če bi se to zgodilo, bi bil najsrečnejši človek na svetu.
Koliko pa sploh trenirate?
Zdaj resnega treninga nisem opravil že kakšna dva tedna, saj zanj nisem imel časa. S Kevinom Bergincem, s katerim sva skupaj pri Uniorju, greva denimo za dva dni na kamp v italijanski Rivignano. Ko imam čas, grem na progo BMX največkrat zvečer. Takrat vadim predvsem tehniko, pri kateri imam daleč največ rezerv. Moči in kondicije imam dovolj še od smučanja, tehnike pa se ne da osvojiti kar čez noč.
Bi na svetovnem prvenstvu s kolesi BMX že imeli pravico nastopa?
Glede na to, da nas med Slovenci ni veliko kandidatov, mislim, da bi morda celo lahko nastopil. Res pa je, da o tem nisem razmišljal, saj kaj takega ne bi imelo smisla. Hišo je treba začeti zidati pri temeljih, saj nastopom na SP ali v svetovnih pokalih dejansko še nisem dorasel. Osebno mi gre bolj za to, da čim bolj napredujem.
Koliko Slovencev, ki tekmujejo z BMX-kolesi, je dejansko boljših od vas?
To je težko vprašanje. Zelo dober je Žan Godina, pa tudi Tilen Frank. Potem sta tu še Matej Papič in Urban Rotnik, s katerima se že lahko kar enakovredno kosam, čeprav imata precej več izkušenj od mene.
V SLOVENIJI TRIJE RESNI KLUB
Kolesarjenje BMX je od leta 2008 in OI v Pekingu tudi olimpijska disciplina, na zadnjih igrah v Londonu sta slavila Latvijec Maris Strombergs in Kolumbijka Mariana Pajon. V Sloveniji se s to panogo ukvarja približno sto tekmovalcev, v glavnem otrok. Kategorij, ki se menjajo na dve leti, je kar veliko, najmlajša od šest let naprej, med člani nad 17 let je aktivnih od 10 do 15 tekmovalcev. Edina proga v predpisani dolžini 50 sekund je v Mariboru, registrirani klubi pa so trije: BMX Racing team Maribor, Črn trn iz Ajdovščine in Rajc iz Ljubljane.
Se dolgoročno vidite tudi med kandidati za nastop na OI, denimo za igre 2020 v Tokiu?
Takrat bom že nekoliko star, ne bom pa rekel, da si tega ne želim. Glede nastopa na OI z BMX me zdaj vsi sprašujejo, a treba je razumeti, da je preboj res zelo težak. Nastopi jih lahko samo 32 in priti tja je praktično nemogoče. A upanje obstaja in če bi se to zgodilo, bi bil najsrečnejši človek na svetu.
Gotovo bi se med smučarskim krosom in dirkami s kolesi BMX lahko našlo kar nekaj podobnosti.
BMX je zame tako zanimiv prav zaradi tega, ker ga lahko maksimalno izkoristim za trening eksplozivnosti, moči in kondicije. Specifika v primerjavi s smučarskim krosom je res praktično enaka. Na progi nas je več (osem, op. p.), treba se je boriti, ob tem biti taktičen in premišljen ter vedeti, kdaj, kje in kako se boš odločil za prehitevanje. Tako lahko iz tega potegnem zelo veliko, kar mi bo koristilo pri smučarskem krosu. Še največja razlika je v hitrosti, ki je na smučeh precej večja.
Res pa je, da je BMX pri nas še v povojih. Steza v Mariboru je edina v Sloveniji, na kateri sploh lahko trenirate.
BMX-scena je bila pri nas dosti večja, ko se je vse skupaj začelo, torej še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so tudi zgradili progo v Mariboru, kjer smo imeli kar nekaj zelo dobrih fantov. Žal imamo v Sloveniji tudi sposobnost dopustiti, da določen šport nekako zamre, in do tega je prišlo tudi s kolesi BMX. Nekaj ljudi še vztraja, a težava je v tem, da ni ustrezne infrastrukture, pa tudi nikogar, ki bi v to kaj vložil. Res pa je, da na začetku tudi smučarskega krosa nihče ni poznal, zdaj pa je vsem všeč. Upam, da bo tako tudi z BMX. Ne gre spregledati, da ima BMX kot tak v svetu dosti večji obseg kot celotno smučanje, tudi alpsko.
BMX je zame tako zanimiv prav zaradi tega, ker ga lahko maksimalno izkoristim za trening eksplozivnosti, moči in kondicije. Specifika v primerjavi s smučarskim krosom je res praktično enaka.
Kako je s ceno koles BMX? Verjetno so vendarle cenejša od navadnih koles ...
Malenkost cenejša so res. Res je, da v tisti svetovni eliti razliko delajo tudi finance. No, sam si bom razliko raje napravil s tem, da bom res dobro treniral, kot pa s kakšno res megalomansko podporo. Vso podporo, ki jo trenutno potrebujem, dobim pri Unior Tool Teamu.
Če bi se resneje lotili tega športa, potem bi verjetno resneje razmišljali tudi o kakšnem sponzorju ...
Potem bi moral stvari tudi zastaviti precej resneje. Da bi se hkrati stoodstotno posvetil enemu letnemu in enemu zimskemu športu, je nemogoče. Za kaj takšnega sploh ni teorije. Tako kot se smučarji poleti pripravljajo na zimo, se kolesarji BMX pozimi pripravljajo na poletje. Sam ne morem hkrati dirkati s smučmi in se pripravljati na BMX. Temu se torej posvečam, kolikor se pač lahko.
