Štiriindvajsetletna Ljubljančanka, ki tekmuje v kategoriji do 52 kilogramov, se je pred odkritjem bolezni počutila povsem normalno in tudi brez težav trenirala. Da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, je opazil kardiolog med ultrazvokom srca in jo napotil na CT koronarnih žil na Golnik. Tam je zdravnik opazil, da ima na vratu povečano bezgavko in jo poslal k osebnemu zdravniku, že čez dva dni pa so ji na pregledu na onkološkem inštitutu povedali diagnozo, ki jo je razumljivo šokirala. "To je prišlo praktično čez noč, ko sem morala svoje cilje in prioritete na hitro spremeniti. Razumljivo je, da se vprašaš, zakaj je to doletelo ravno tebe, a ti potem ne preostane drugega, kot da se s tem sprijazniš," je Anja razkrila svoje občutke in pojasnila, za kakšno obliko raka pravzaprav gre. "Gre za tako imenovani Hodgkinov limfom, ki je v drugem stadiju. Dobila sem osem odmerkov kemoterapije, prvega že sredi maja in nato še enega. Ostalo mi jih je torej še šest, terapije imam na vsaka dva tedna, nato pa me čaka še obsevanje. Nazadnje pri drugem odmerku kri ni bila povsem v redu, zato se je malce prestavil. Dva dni se nato bolj slabo počutim, predvsem sem zelo utrujena, do naslednjega odmerka pa se spet sestavim nazaj," je opisala trenutno stanje.
Zdaj je seveda v celoti osredotočena na zdravljenje, ki bo trajalo nekje pol leta. "Povečane bezgavke so na rutinskem pregledu opazili povsem po naključju. Konec februarja sem se šele vrnila s priprav na Japonskem, sredi marca pa sem že dobila to diagnozo. Res se je vse zgodilo zelo na hitro. V levo roko imam vstavljen kateter, zato je ne smem preveč obremeniti. Še vedno pa ostaja moj cilj, da do naslednjega leta, ko bodo OI, pridem toliko k sebi, da bom lahko v Tokiu Marušina sparing partnerica," ima pred sabo še vedno začrtan cilj: "Zdi se mi zelo pomembno, da sem si zastavila ta cilj, in zelo bom vesela, če ji bom lahko pomagala. Tako bom lahko prvo olimpijsko izkušnjo videla še z drugega zornega kota."
OI JI NISO BILE USOJENE
Na lestvici, ki odloča o nastopu na olimpijskih igrah, je Anja v kategoriji do 52 kilogramov na 40. mestu (sestra Maruša je kategorijo nižje 11. in z eno nogo že na OI), a bi teoretično, če se ji ne bi zgodila bolezen, še lahko ujela kontinentalno kvoto in olimpijski nastop, ki je zdaj seveda padel v vodo. »Septembra bi morala iti na kvalifikacijske tekme, z zdravljenjem pa bom končala šele konec oktobra. Te igre mi nekako niso bile usojene. Že ko sem si poškodovala koleno in zaradi tega zamudila eno leto kvalifikacij, sem vedela, da bo zelo težko priti zraven. Zdaj se je zgodila še ta bolezen in tak je včasih lahko tok življenja, verjamem pa, da bom zraven za igre 2024 v Parizu,« je optimizem nikakor ni zapustil. "Ta tip raka je zelo dobro ozdravljiv. V šali rečem, da če že dobiš raka, si izbereš tega, ki ga imam jaz," je dodala.
CELOTEN ČLANEK SI LAHKO PREBERETE V SREDINI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JO DOBITE NA TRAFIKA24.SI.
