V četrtek se je skozi šivankino uho v finale uvrstila najboljša slovenska tekmovalka v troskoku, 29-letna Žirovka Neja Filipič. Potem, ko je v prvih dveh kvalifikacijskih skokih prestopila, se je v tretjem poskusu zbrala in skočila 13,95 m, kar je bilo seveda potem dovolj za finale. A Neja je plesala po zelo tankem ledu že v kvalifikacijah.
No za finale pa se je odločila, da bo tvegala, da bo kockala, da bo igrala rusko ruleto... In, če se bo izšlo, se bo, če ne pa pač ne.
V bobniču revolverja je imela Neja šest nabojev in v bistvu je šlo vseh šest strelov v prazno (seveda si ni merila v glavo) – vseh šest skokov Neje v finalu evropskega prvenstva je šlo v prazno. Tudi tisti skok, za katerega pravi, da je bil dober, da je samo 'malo podrsala', je bil seveda zanič – 13,39 m. V ostalih petih poskusih pa so bili prestopi majhni ali veliki, pač prestopi – od enega milimetra do 700 milimetrov je popolnoma enako.
"Daljava, ki sem jo dosegla, ni najboljša. Sem pa podrsala z roko ob pristanku, kar se mi še ni primerilo. Še zdaj ne vem, kako se je to zgodilo. Skoki so bili sicer dolgi, a niso bili veljavni," je po nastopu povedala Filipičeva in napovedala, da bo skušala večjo daljavo doseči v drugi polovici tega meseca na dvoranskem SP v kitajskem Nanjingu. "Odločila sem se, da za razliko od kvalifikacij tokrat zaleta ne bom krajšala po prestopih, ker sem se zavedala, da bo treba za kolajno skočiti daleč. Ni manjkalo veliko, ampak žal se tokrat ni izšlo. A sem zadovoljna, da skoki niso bili slabi. Sledi Kitajska," je še izjavila Filipičeva, ki smo jo seveda vprašali zakaj je toliko tvegala? "Vedela sem, da moram za kolajno skočiti daleč in daleč lahko skočim samo ob velikem tveganju." Morda bi bilo bolje, če bi prvo ali drugi skok opravila 'na ziher' in bi skrajšala zalet in skočila 13,70, kar bi bila spodobna daljava za napad na vrh. "13,70 m mi ne bi pomenilo nič. Ne bi pomenilo kolajne. Če pa bi krajšala zalet, da bi skočila 'na ziher' pa bi lahko zmotila ritem mojega teka. Tudi trener mi je dejal, da naj skačem na polno, saj mi to vedno reče. Če skačem 'na ziher' potem to naredim po svoji volji," je povedala Neja, ki je bila očitno zadovoljna s svojim skakanjem. Saj je skočila daleč, čeprav s prestopi. Ne. Ne. Ne.
Trenerju Srdjanu Djordjeviču je torej vseeno, če njegova varovanka na taki tekmi kot je evropsko prvenstvo v finalu šestkrat prestopi? Morda zanj povprečno res ni dovolj dobro. Toda, ali se ne sprašuje, če bi njegova varovanka po dveh četrtih mestih potem z veliko lakoto na naslednji tekmi skočila do kolajne? Res pa je, da ima svojo filozofijo priznani trener Djordjevič že od nekdaj. Že od časov odličnega slovenskega skakalca v daljino Gregorja Cankarja.
Zamujena priložnost
Neja je tako na dvoranskem evropskem prvenstvu v finalu troskoka zamudila veliko priložnost in osvojila le osmo mesto s 13,39 metra. Na prejšnjem dvoranskem EP pred dvema letoma v Istanbulu je bila peta, letos pa je osvojila drugo mesto v skupnem seštevku zlate dvoranske svetovne serije 2025, lani pa je bila četrta v diamantni ligi.
Zlato si je v bogato zbirko dodala Španka Ana Peleteiro Compaore, ki je skočila 14,37 m v predzadnji seriji, kar je izid sezone v Evropi. Srebro je za svoje prvo veliko člansko odličje osvojila Romunka Diana Ana Maria Ion 14,31 m, osebni rekord je dosegla v zadnji seriji, bron pa Finka Senni Salminen s 13,99 m in svoje prvo veliko člansko odličje.
