Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
04.08.2021 17:37:44
Deli članek:

Svetovni rekord Sydney McLaughlin, šesto mesto Maruše Mišmaš Zrimšek

Profimedia

Dan na olimpijskem stadionu v Tokiu, kjer potekajo boji za olimpijska odličja v atletiki, sta zaznamovala v mednarodnem merilu Sydney McLaughlin z novim svetovnim rekordom v teku na 400 metrov ovire, ter s šestim mestom Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je na 3000 m postavila nov slovenski rekord.

"Dala sem vse od sebe, v cilj sem pritekla mrtva. Zadnje tri ovire sem komaj preskočila, noge so me že močno bolele. Za to ni kriva vročina, saj jo kar dobro prenašam, enostavno sem želela biti blizu najboljšim, da mi je to uspelo, sem porabila vse moje moči," je dejala Mišmaš Zrimškova in priznala, da si je želela tudi odličja.

Še drugič v sezoni je popravila slovenski rekord, ki zdaj znaša 9:14,84. V cilju je bila druga Evropejka, v samem finišu jo je prehitela Nemka Gesa Felicitas Krause, ugnala pa je med drugim tudi svetovno prvakinjo in svetovno rekorderko Beatrice Chepkoech; Kenijka je bila takoj za njo sedma. Zlato je osvojila Peruth Chemutai z rekordom Ugande (9:01,45) za svoje prvo odličje na velikih tekmah.

Že v nočnih urah po slovenskem času je enaindvajsetletna študentka univerze Kentucky na 400 m ovire slavila s časom 51,46. McLaughlinova je svojo rekordno znamko, ki jo je letos junija postavila v Eugenu, izboljšala za 44 stotink sekunde. Na drugo mesto se je uvrstila njena rojakinja in branilka naslova Dalilah Muhammad, ki je tudi tekla bolje od prejšnjega rekorda (51,08). Bronasta pa je bila Nizozemka Femke Bol, ki je z 52,03 postavila nov evropski rekord.

"Kakšna izjemna tekma. Presrečna in počaščena sem, da sem lahko sodelovala v tem zgodovinskem teku in zastopala svojo državo. Ni bilo lahko danes, posebej, ko sem videla, da je Dalilah pred mano. Tedaj sem si rekla, da se na to ne smem ozirati, ampak teči svojo tekmo do konca," je McLaughlinova povedala dan potem, ko je prav tako na nizkih ovirah še bolj izjemen svetovni rekord tekel Norvežan Karsten Warholm.

Največ slovenskih uspehov na olimpijskih igrah v kraljici športov je bilo v metu kladiva, zlato (2008) in srebro (2012) je osvojil Primož Kozmus, ki je končeval svojo bogato kariero, ko jo je Poljak Wojciech Nowicki začenjal. Ta je bil tokrat najboljši, orodje je edini vrgel prek 82 m za osebni rekord 82,52 m. Srebro je osvojil Eivind Henriksen z norveškim rekordom (81,58), bron pa drugi Poljak Pawel Fajdek (81,53 m).

Kanadčan Andre De Grasse pa je končno osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah. Njegovo peto odličje je najžlahtnejšega leska po finalu teka na 200 m v Tokiu, kjer je s časom 19,62 sekunde ugnal Američana Kennetha Bednareka (19,68) in Noaha Lylesa (19,74), ki sta osvojila srebro in bron.

Šestindvajsetletni De Grasse je na pol stadionskega kroga srebro osvojil na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru, kjer je bil še bronast na 100 m in 4 x 100 m. V Tokiu je bil že tretji na 100 m. Tudi na SP doslej še ni osvojil zlata, v Dohi je bil pred dvema letoma drugi na 200 m in tretji na 100 m, dve bronasti medalji pa je osvojil tudi v Pekingu leta 2015.

Na 800 m sta bila na prvih dveh mestih Kenijca. Emmanuel Korir je z zlatom osvojil svoje prvo odličje na velikih tekmah (1:45,06). Drugi je bil njegov rojak Ferguson Rotich (1:45,23), tretji pa Poljak Patryk Dobek, nekdanji tekač na nizkih ovirah (1:45,39) in zlat na letošnjem dvoranskem EP na domačih tleh, prav tako na 800 m.