Luka Janežič: Jo imam pač rad

Začel je kot sprinter, toda v zadnjem letu sta s trenerjem uvidela, da je rojen za tek na 400 metrov. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Eugeneu v ZDA je bil v polfinalu tako na 200 kot na 400 metrov. Njegov dolgoročni cilj je nastop na olimpijskih igrah.

Luka, ki bo sredi novembra dopolnil 19 let, je v Eugenu izenačil osebna rekorda (200 m/21,25, 400 m/47,06) in povsem izpolnil pričakovanja. Toda zakaj se je odločil za atletiko, ki pomeni le treninge in garanje, garancije za uspeh pa tako ali tako ni. "Že kot fantek sem začel trenirati atletiko, in ko sem začel dosegati uspehe, sem v tem športu tudi ostal. Zdaj pa jo imam pač rad. Šport me zanima že od nekdaj, bolj pa me vleče v posamične športe, saj si odvisen le od sebe, in ne od koga drugega," je dejal Janežič, ki ga je v kraljici športov zadržala tudi družba, prijatelji.

INTELIGENTNI LJUDJE
"Že od nekdaj se družim samo z atleti. Res smo dobra družba in smo prijatelji tudi po treningu. Tudi ven hodim z njimi. Zdi se mi, da se z atletiko ukvarjajo inteligentni ljudje in z vsemi se lahko pogovarjam o vsem, kar mi je zelo všeč," pravi mladi štiristometraš, ki trenira pod vodstvom nekdaj odličnega sprinterja Roka Predaniča. "Najbolj pa sem se ogrel za atletiko, ko sem prvič oblekel reprezentančni dres. To je bila zame največja čast, ki sem jo doživel v življenju, in bil sem, in sem še zdaj, izjemno ponosen na to. Prav noro je, ko lahko tečeš v dresu s slovenskim grbom. Vse bi naredil za to!" svojo pripadnost izraža Janežič, ki se je šele v zadnjem času posvetil teku na 400 metrov.

ŠE OGROMNO REZERVE
"Prej sem bil sprinter, in ko sem pred dvema letoma začel delati z Rokom, sva delala sprinterske treninge. Ampak vsi s trenerjem vred so mi govorili, da sem po telesnih značilnosti bolj primeren za tek na 400 metrov. Potem sem v tej disciplini zelo napredoval. Treninge imam petkrat na teden in sem prišel do 47 sekund. Večina mojih kolegov trenira tudi po dvakrat na dan, kar pomeni, da imam še ogromno rezerve. Vem pa, da bo napredek zdaj precej počasnejši, kot je bil do zdaj, ampak moj cilj je, da se čim prej spustim pod mejo 47 sekund."

Luka se je torej posvetil atletiki, čeprav v disciplini, v kateri tekmuje, prevladujejo temnopolti tekači. "To so mi govorili, ampak na SP v Eugenu sem videl, da se jih da premagati. Prehitel sem Jamajčana in še nekatere druge, kar pomeni, da se s treningom in trdim delom da dosegati uspehe."

PRAVO GARANJE ŠE PRIHAJA
Za športnika je pomembno, da se zna tudi "odklopiti", saj drugače prehitro postane prenasičen s športom, lahko se mu celo zagnusi. "Ne, ne. Znam biti sproščen, znam pozabiti na atletiko, ko sem s prijatelji ali ko grem na morje. To je za mojo glavo zelo pomembno. Sicer pa pravo garanje zame šele prihaja in takrat bo pomembno, kako bom atletiko sprejel kot glavni del svojega vsakdana," je zaključil Luka, ki je trenutno s prijatelji na morju, konec meseca pa ga spet čakajo tekme in treningi. In potem vse znova - tako pač je, če si s srcem zapisan kraljici.