Svetovni prvak doma, a ne za dolgo

Glen Helen v ZDA, Milano v Italiji, Ernee v Franciji, Makole in Orehova vas v Sloveniji. To je kratek opis poti zadnjih devetih dni 19-letnega motokrosista iz Pečk, ki je 20. septembra postal svetovni prvak v razredu MX2, šele 28. septembra pa se je z zlato medaljo in zlato plaketo vrnil domov.

Iz Kalifornije je namreč takoj odšel na testiranja v Italijo, od tam v Francijo na prestižno ekipno dirko pokal narodov, v torek so mu navijači pripravili sprejem v domačih Makolah, danes pa je na novinarski konferenci svoje sveže in tudi že nekoliko urejene vtise zaupal še sedmi sili na sedežu največjega domačega motokrosističnega kluba, AMD Orehova vas.

"Bilo je nekaj posebnega. Pravzaprav nisem veliko pričakoval, ker je bilo to že en teden po končanem prvenstvu. A sem bil zelo presenečen, bilo je ogromno ljudi, Makole so bile nabito polne. Hvala vsem," se je torkovega sprejema spomnil izjemno uspešni najstnik na motorju.

Gajser je zelo navezan na družino, v motokrosističnih krogih je znano, da sta predvsem z očetom Bogom zelo povezana tako na družinski kot na strokovni oziroma trenerski ravni. Zdaj, ko je mladi Gajser svetovni prvak, je tudi razkril, da je bila med sezono ena odločilnih potez sprememba menjalnika, ki je nastala šele na podlagi vztrajnosti njegovega očeta. A sodelovanje z Japonci je kljub temu zelo dobro: "Lepo je, da ljudje, ki delajo s tabo, vidijo potencial. Honda se je vrnila po 20 letih in po drugi celi sezoni postati svetovni prvak ... To je veliko za Hondo, zame in za mojo družino pa tudi. Jaz tega nisem pričakoval, oče morda je. Potihoma. Jaz sem razmišljal, da bi prišel med prve tri. Že letos pa mi je uspelo izpolniti cilj oziroma sanje."

S Hondo so neposredno povezani tudi njegovi naslednji izzivi. Čez dva tedna bo namreč na Japonskem obiskal tovarno, testiral motor, 450-kubično Hondo, in se udeležil tudi dirke japonskega prvenstva. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, kako naprej. Vztrajati v razredu MX2 ali se preseliti v elitni razred MXGP? Gajser pravi, da se bo odločil, skupaj z očetom in ekipo, potem ko bo opravil testiranja, spomladi naslednje leto pa si bo izpolnil še eno veliko željo in se udeležil dirk superkrosa v ZDA.

Gajser, v tej sezoni je slavil na petih dirkah, je na kratko orisal pot do velikega uspeha. "Začetek je bil težek, v Katarju sem imel težave z vizumom, na Tajskem pa zaradi vročine in vlage, ko smo prišli iz naše zime na plus 40 stopinj. V Evropi prva zmaga v karieri, kar je bilo nekaj posebnega, tudi zato, ker je bilo ogromno slovenskih navijačev. Potem pa je šlo vse na bolje, z očetom sva nekaj spremenila v odnosu in takrat se je vse začelo. Zmagal sem tri tekme zaporedoma, kar ni letos uspelo nikomur drugemu. To je bilo res vrhunsko, v Mehiki sem bil spet na stopničkah, v Ameriki pa sem peljal z glavo, ne z glavo skozi zid. In to je bilo dovolj, da sem postal svetovni prvak."

O tem, koliko mu pomeni motokros, pa veliko pove tudi zgodba, ki jo je razkril danes. Oče mu je konec lanskega leta skorajda prepovedal treninge oziroma mu "predpisal" vsaj nekajdnevni počitek. Dogovorila sta se, da začne trenirati šele v novem letu. Mladi Gajser je zdržal do polnoči 31. decembra, takoj po voščilih domačim se je z motorjem zapeljal po vasi in voščil novo leto še sovaščanom - potem pa odšel na trening, 1. januarja do štirih zjutraj ...

V tej sezoni je bilo veliko vrhuncev, sam je izpostavil enega. "Največ mi pomeni prva zmaga v karieri. Za njo so prišle tudi slabe tekme, ker sem padel na treningu, v Angliji nisem smel voziti. Tam smo mislili, da je vsega konec, zaostanek je bil že zelo velik. A že pred leti smo se naučili, da ni konec do zadnje zastavice. To je šport."

Gajser je sicer drugi slovenski motokrosist z naslovom svetovnega prvaka. Leta 2013 je slavil Klemen Gerčar v razredu MX3, v katerem dirkači zdaj ne tekmujejo več. Gajser pa je veliki uspeh dosegel že v svoji šele drugi polni sezoni v MX2, lani je bil skupno peti. Letos je tudi podaljšal sodelovanje s Hondo, s katero dela zadnji dve leti, še za pet let, izkazano zaupanje pa se je Japoncem vrnilo že nekaj mesecev pozneje.